(FOTO) Potujemo lahko, ne da bi se sploh premaknili

Barbara Gavez Volčjak Barbara Gavez Volčjak
21.07.2026 05:00

V Muzeju potovanja v Zagrebu lahko v eni uri obiščemo Plitviška jezera, Benetke ali eksotične kraje, seveda le virtualno in kot opomin, kaj omogoča sodobna tehnologija.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Muzej potovanja pripoveduje zgodbe z uporabo sodobne tehnologije. 
Barbara Gavez Volčjak

Včasih nam ni treba daleč, da izkusimo kaj novega ali vsaj za nekaj časa pozabimo na vsakdanjo rutino. Slovenija je vedno čudovita in zagotovo ponuja še kako skrito lepoto ali doživetje, zlasti za tiste, ki imajo radi mirnejše kraje in stik z naravo. Kadar pa si zaželite mestnega vrveža, je ena od možnosti tudi Zagreb. Prestolnica naše južne sosede je ravno prav velika, da se v njej vedno kaj dogaja, a je logistično še obvladljiva. Če ne marate voziti po včasih precej polnih zagrebških ulicah, se lahko po mestu premikate z avtobusom ali tramvajem. Zato je tudi za pot do Zagreba primerna izbira vlak ali avtobus, saj vas oba pripeljeta v središče mesta, le traja nekoliko dlje kot z lastnim prevozom.

Poleg živahnega dogajanja in pestre gastronomske ponudbe se mesto lahko pohvali tudi s številnimi muzeji. Pa ne le z običajnimi umetnostnimi in zgodovinskimi zbirkami, v zadnjih letih so odprli tudi nekaj precej inovativnih. Tako recimo najdemo muzeje, posvečene nedokončani umetnosti, kravatam (ki so, mimogrede, hrvaški izum), prekinjenim razmerjem, kulturi 80. let, muzej iluzij in muzej mačka (ne tistega na štirih tačkah, temveč onega po prekrokani noči) in celo muzej zgodovine videoiger. Številni od teh so izdatno podprti s sodobnimi tehnologijami, ki omogočajo ogled grafičnih prikazov, fotografij in videov na interaktivnih zaslonih.

Pravi kraj za ljubitelje popotništva

Sodobna tehnologija nam denimo tudi omogoča, da potujemo, ne da bi se sploh premaknili. Seveda to še zdaleč ni enako kot resnično potovanje, a ponuja denimo vsaj vpogled nekam, kamor si morda želimo iti, pa nismo prepričani, ali nam bo tam res všeč. Kar je deloma povezano tudi z vprašanjem, zakaj ljudje sploh potujemo. Smo popotniki, turisti, zaradi nekega davno pozabljenega nagona, potrebe ali zgolj sodobnega načina življenja, ki ga v veliki meri krojijo mediji, ti pa razglašajo potovanja skoraj za osnovno človekovo pravico?

Nekaj odgovorov na ta in podobna vprašanja ponuja Muzej potovanja (Travel Experience Museum), ki so ga pred dobrim letom odprli v središču Zagreba, tik ob Trgu bana Jelačića. Z le malo materialnimi eksponati, zato pa z obsežno in učinkovito uporabo sodobne tehnologije pojasnjuje fenomen popotovanj skozi zgodovino do sodobnega turizma in celo potovanj v vesolje.

Interaktivni zasloni na dotik nadomeščajo razstavne eksponate.
Barbara Gavez Volčjak

Zgodovina potovanj na dotik

V začetnem prostoru na interaktivnem zaslonu spoznamo najzgodnejše vrste popotovanj: trgovske poti svile, jantarja in škrlata, romarske poti, raziskovalne ekspedicije in Grand Tour, ki so ga mladi zahodnoevropski plemiči običajno opravili po zaključku šolanja, preden so se posvetili karieri. Naslednji prostor je namenjen razvoju prevoznih sredstev, od karavan in jadrnic do vlakov, parnikov, avtomobilov in letal. A vse ni samo bleščeče: v muzeju opozorijo tudi na onesnaženje, ki ga povzroča povečan transport, in druge negativne plati masovnega turizma.

Poseben prostor je posvečen turističnim potencialom Hrvaške, predstavljene so njene tri geografske enote, to so celinska, gorska in sredozemska Hrvaška, s poudarkom na narodnih parkih. Pred izhodom pa obiskovalca zajame še vrtinec podob največjih svetovnih metropol, projiciranih 360-stopinjsko na celotne stene zadnjega muzejskega prostora, skupaj s številnimi zanimivimi podatki. Ali na primer veste, kje je najbolj prometno križišče na svetu, katera mesta imajo največ prebivalcev, kje je najgloblja postaja podzemne železnice? Številke v odgovorih na ta vprašanja nas ponovno spomnijo, kako ogromen in povezan je svet.

Virutalno potovanje omogočajo VR-očala.
Obojana Produkcija

Z VR-očali v druge svetove

Slike in opise v muzeju podpirajo elektronski mediji: VR-očala, že omenjeni interaktivni zasloni ter tako imenovane multisenzorne škatle, v katerih sta podobam dodana zvok in vonj, značilne elemente pa je mogoče tudi otipati. Mlade obiskovalce pa najbolj pritegne LED-soba, v kateri se potopijo v podobe iz eksotičnih pokrajin z vseh celin. "Starejši obiskovalci si preberejo razlage in opise na stenah in na zaslonih, mlajši pa si najraje nadenejo VR-očala ali posedejo po tleh LED-sobe," pove vodnik Josip Puljak. Obiskovalci so najrazličnejši, od šolskih skupin, za katere je po dogovoru organizirano brezplačno strokovno vodstvo, do individualnih domačih in tujih turistov vseh starosti. Vsi opisi so namreč v hrvaščini in angleščini. 

Mlajšim obiskovalcem je najbolj všeč v LED-sobi (v ozadju).
Obojana Produkcija

Postavitev tega po velikosti majhnega, a vsebinsko bogatega muzeja si je zamislila projektna ekipa, ki so jo zbrali v podjetju Kompas Travel s sedežem v Poreču. "Vsebina je zagotovo povezana z dejavnostjo podjetja, ki je v osnovi turistična agencija," razloži Ana Maria Fistonić, v muzeju zadolžena za koordinacijo izobraževalnih in drugih aktivnosti. Posebno skrb so posvetili tudi predmetom v muzejski prodajalni, ki so v veliki meri povezani s popotništvom. Vsekakor se lahko strinjamo, da je obisk koristen za vse, ki se sprašujejo, zakaj ljudje tako radi potujemo. A resnične izkušnje nam še vedno lahko da le resnično potovanje.

V multisenzornih škatlah predstavljajo Hrvaško.
Obojana Produkcija
Želite dostop do Večerovih digitalnih vsebin?
Izberite digitalni paket po vaših željah in si zagotovite dostop do spletnih vsebin na vecer.com že za 1,49 €
Želim dostop

povezani prispevki

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta