Znanstveniki so v gorski jami v sibirskem gorovju Altaj odkrili nekaj, kar močno spreminja naš pogled na zgodovino medicine. Našli so 59 tisoč let star kočnik neandertalca, ki nosi očitne sledi zobozdravstvenega posega. To je najstarejši znani dokaz primitivnega zobozdravstva, ki prejšnji rekord podira za več kot 40 tisoč let, poroča ameriški portal Science News. Hkrati gre za prvi dokaz zobne kirurgije pri katerikoli vrsti hominidov, ki ni moderni človek.
Raziskovalci so ugotovili, da so neandertalci včasih zbadali in vrtali v okužene zobe s preprostimi kamnitimi orodji. Zob, ki so ga našli globoko v sedimentu jame, ima namreč veliko luknjo. Neandertalski "zobozdravnik" je to luknjo izvrtal od žvečilne površine vse do pulpe blizu korenin. Mikroskopska analiza kaže, da je poseg opravil s tankim kamnitim orodjem, ki ga je vrtel med prsti. S tem je odstranil propadajočo sklenino in okuženo tkivo iz notranjosti zoba ter tako pacientu olajšal hude bolečine. Znanstveniki so na zobu opazili tudi vdolbine, ki so jih pustili leseni zobotrebci. Neandertalci so te verjetno uporabljali za dodatno lajšanje bolečin pri vnetju.
Dokaz o razviti in skrbni skupnosti
Arheolog John Olsen z Univerze v Arizoni pojasnjuje, da takšna najdba dokazuje izjemno ročno spretnost in miselne sposobnosti neandertalcev. Za uspešno izvedbo takšnega posega so namreč potrebovali natančno načrtovanje in razumevanje problema. Morali so prepoznati gnilobo kot vir bolečine in ugotoviti, da lahko težavo rešijo z vrtanjem.
Odkritje prav tako poudarja pomen skupnosti pri neandertalcih. Ker si posameznik tako zahtevnega posega v ustni votlini težko opravi sam, strokovnjaki sklepajo, da je operacijo izvedel nekdo drug v skupini. Bruce Hardy, antropolog s kolidža Kenyon, poudarja, da najdba jasno kaže na namerno in načrtovano posredovanje z namenom lajšanja bolečin. To odkritje se pridružuje prejšnjim študijam, ki so že pokazale, da so neandertalci skrbeli za svoje poškodovane člane. Njihovo vedenje in kognitivne sposobnosti so bile očitno veliko bolj podobne modernemu človeku, kot smo mislili še nedolgo nazaj.
