Energetski ekosistem doma: Iz najboljšega para nastal najboljši kvartet

Zlasti v novogradnjah toplotna črpalka in sončna elektrarna ostajata najmočnejši energetski tandem, ki združuje dve najčistejši, najtišji in finančno najugodnejši tehnologiji za ogrevanje in proizvodnjo energije. S sončno elektrarno si uporabnik zagotovi lastno, brezplačno energijo, s toplotno črpalko pa to energijo izjemno učinkovito pretvori v toploto. To pomeni, da vsak kilovat iz sonca ustvari več kilovatov toplote, to pa je z vidika ekonomike in trajnosti praktično neprekosljivo, pojasnjujejo v podjetju Kronoterm. Opozarjajo pa, da je poleg velikosti sončne elektrarne za učinkovito delovanje sistema pomembna tudi učinkovitost porabnika, torej toplotne črpalke. "Če ima toplotna črpalka sezonsko grelno število (SCOP) 3, iz 1 kWh elektrike ustvari približno 3 kWh toplote. Če ima SCOP 6, iz iste 1 kWh ustvari 6 kWh toplote – dvakrat več. Pri enaki sončni elektrarni in enaki hiši to pomeni, da z bolj učinkovito črpalko porabimo bistveno manj elektrike za enako količino toplote in dejansko izkoristimo polni potencial sončne elektrarne. Napačna toplotna črpalka lahko 'poje' velik del prihrankov, ki jih pričakujemo od sončne elektrarne, pravilna pa jih lahko realno podvoji," še razlagajo v Kronotermu. Z visoko učinkovito toplotno črpalko, ki iz 1 kWh ustvari tudi več kot 8 kWh toplote, lahko tako ogrevanje doma postane praktično brezplačno. "Poleg tega se krepi trend energetske samozadostnosti, pri kateri kombinacija toplotne črpalke in sončne elektrarne deluje kot temelj celotnega ekosistema. Ko temu dodamo napredne sisteme upravljanja in baterijske hranilnike, postane dom mikro energetska postaja, ki deluje skoraj neodvisno od cen energije na trgu," so prepričani v podjetju Kronoterm.

Omrežninski akt spremenil trende 

Tudi Danijel Vuk, direktor podjetja Termo Shop, se strinja, da sta v hišnem segmentu toplotna črpalka in lastna proizvodnja elektrike postali najbolj racionalna kombinacija, vendar s pomembno spremembo: po uvedbi novega omrežninskega akta in ukinitvi letnega netiranja sončna elektrarna brez hranilnika ni več optimalna rešitev. "Toplotna črpalka je že nekaj let prva izbira investitorjev za ogrevanje pri novogradnjah in obnovah. Pred spremembami zakonodaje se je pokazal tudi jasen trend: več kot polovica kupcev, ki so vgrajevali toplotno črpalko, je hkrati investirala tudi v sončno elektrarno, in obratno. Razlog je logičen: ogrevanje postaja vse bolj električno, zato se strošek elektrike hitro pozna na družinskem proračunu. Toda spremembe v omrežninah so leta 2024/2025 spremenile ekonomiko. Trg sončnih elektrarn je v nekaj mesecih upadel za približno 85 odstotkov," pojasnjuje Vuk. Glavni razlog za tak trend je po njegovem mnenju v tem, da samostojna sončna elektrarna brez hranilnika danes ne zmanjšuje stroškov v tolikšnem obsegu, kot jih je v času netiranja. "Sistem proizvaja takrat, ko je poraba majhna, in prodaja presežke po nižji vrednosti, medtem ko družina elektriko kupuje ob večernem vrhu," razlaga sogovornik.

Cene hranilnikov so se znižale

Ključni preobrat je po Vukovem mnenju povzročilo znižanje cene hranilnikov za približno sedemkrat v zadnjem letu, pri čemer so subvencije Eko sklada ostale visoke. "To pomeni, da se energetski ekosistem doma, ki ga sestavljajo sončna elektrarna, hranilnik, toplotna črpalka in pametno upravljanje, danes splača bolj kot kadarkoli prej," je prepričan sogovornik. V zadnjih dveh mesecih opaža ponovno povpraševanje po toplotnih črpalkah in sončnih elektrarnah: "Ljudje so začeli razumeti, da novi model ni konec lastne proizvodnje, ampak začetek bolj pametnega, celovitega upravljanja energije."

V splošnem Vuk ocenjuje, da se je slovenski trg ogrevanja v letu 2025 znašel v obdobju najhitrejših sprememb do zdaj. Izstopajo trije ključni premiki, ki bodo dolgoročno oblikovali način ogrevanja v gospodinjstvih. Prvi je regulativni premik od fosilnih sistemov: "Fosilni sistemi se postopoma umikajo iz prakse, prenovljena evropska direktiva o energetski učinkovitosti stavb pa predvideva konec vgradnje novih fosilnih kotlov do leta 2040. Nacionalni programi temu sledijo, gospodinjstvom pa to daje jasen signal, kam se premika prihodnost." Drugi pomemben premik je po Vukovem mnenju omrežninski akt, ki je v letih 2024 in 2025 korenito spremenil izračun omrežnin. "Samooskrba se je iz letnega netiranja preusmerila v časovno občutljiv model, ki nagrajuje porabo takrat, ko je omrežje manj obremenjeno. Ta sprememba je posredno pospešila razvoj hranilnikov, pametnega upravljanja in bolj celovitih energetskih rešitev," strne sogovornik. Tretji premik pa je prehod v fazo aktivnega odjema. Z uvedbo dinamičnih tarif, pametnega merjenja in rastočih kapacitet baterij postajajo gospodinjstva in podjetja vse bolj upravljavci svojih energetskih profilov. "Ne gre več za pasivno porabo, temveč za aktivno optimizacijo. Evropske smernice in slovenski okvir za aktivnega odjemalca to jasno spodbujajo," pojasnjuje Danijel Vuk. 

Kaj prinaša digitalizacija

V Kronotermu dodajajo, da se toplotne črpalke vedno bolj povezujejo z digitalnimi sistemi. Najnaprednejši sistemi tako omogočajo oddaljeno upravljanje, priklop na sončne elektrarne, pametno prilagajanje vremenu in podporo serviserjem na daljavo. "Poleg tega hitro raste ponudba visokotemperaturnih modelov, ki lahko nadomestijo stare plinske ali oljne kotle brez večjih posegov v ogrevalni sistem. Skupaj ti trendi kažejo, da toplotne črpalke postajajo še bolj učinkovite, tihe, okolju prijazne in pametne," razlagajo v Kronotermu in dodajajo, da se v letu 2027 pripravljajo tudi nadgradnje naprav, ki bodo skladne z zahtevami nove zakonodaje. 

Proizvodnja energije s toplotnimi črpalkami se bo v prihodnosti vedno bolj usmerjala k še bolj pametnim, povezanim in prilagodljivim sistemom z boljšo učinkovitostjo in naprednim upravljanjem. "Toplotne črpalke bodo delovale skupaj s sončnimi elektrarnami, baterijami in pametnimi omrežji, kar pomeni, da bodo same znale izbrati najcenejši ali najčistejši trenutek za ogrevanje. Z naprednimi algoritmi in vremenskimi parametri bodo predvidevale porabo ter samodejno prilagajale moč ogrevanja, da bo dom udoben, stroški pa čim nižji. Razvoj gre tudi v smer tišjih, bolj kompaktnih naprav in rešitev, ki izboljšajo celoten ogrevalni sistem," navajajo v Kronotermu. Digitalizacija servisne podpore bo še bolj kot danes temeljila na umetni inteligenci. Ta bo analizirala podatke o delovanju, vremenu in navadah uporabnika ter s tem omogočala proaktivno vzdrževanje, zaznavanje napak in dinamično prilagajanje delovanja v realnem času, še navajajo v Kronotermu.

Zanesljivo delovanje temelji na servisu

Danijel Vuk dodaja, da slovenska gospodinjstva ne iščejo več zgolj posamezne naprave, temveč stabilen, celovit in dolgoročno vzdržen energetski sistem, ki jim zagotavlja predvidljive stroške in zanesljivo delovanje v vseh razmerah. Prihodnost bo zato po njegovem mnenju zelo jasna: elektrificirana, decentralizirana in upravljana. "Toplotne črpalke postajajo osnovni vir toplote v hišah. Sončne elektrarne postajajo lokalni vir proizvodnje. Hranilniki postajajo nujen del sodobnega doma. Pametni sistemi pa postajajo središče energetskega doma, saj uporabniku omogočajo pregled, nadzor in optimizacijo. Ključno vlogo bo imel tudi servis, saj zanesljivo delovanje ne temelji samo na vgradnji, temveč na dolgoročni podpori," opisuje Vuk. Prepričan je, da se mora panoga na te spremembe odzvati odgovorno. "To pomeni izobraževanje javnosti, pošteno razlago ekonomike, poudarek na kakovosti izvedbe ter podporo po vgradnji, ki uporabniku dolgoročno zagotovi stabilno in zanesljivo delovanje. Verjamem, da bo prihodnost ogrevanja v Sloveniji uspešna samo, če bo napredek hkrati tehnološki in človeški. Poleg naprednih naprav potrebujemo zanesljive izvajalce, jasne informacije za ljudi in rešitve, ki so gospodinjstvom razumljive in praktično uporabne," sklene Danijel Vuk.