
Ideja o škodljivosti sedenja s prekrižanimi nogami verjetno izvira iz starih prepričanj o pravilni drži. Včasih so ljudje strogo vzravnano sedenje povezovali z disciplino in dobrim značajem. Sčasoma so ta družbena pravila postala navidezna medicinska dejstva. Raziskovalci pa danes opozarjajo, da ne obstaja en sam idealen položaj za sedenje, ki bi ustrezal vsem ljudem. Naš hrbet je namreč izjemno močan in prilagodljiv, zato brez težav prenese različne položaje.
Mnogi posamezniki verjamejo, da prekrižane noge obrabijo kolke ali kolena. Toda znanost tega ne potrjuje. Naši sklepi prenašajo bistveno večje obremenitve med hojo po stopnicah, tekom, skakanjem ali nošenjem težkih bremen. Sedenje s prekrižanimi nogami resda za kratek čas spremeni položaj sklepov, vendar to ne povzroča artritisa ali trajnih poškodb.
Prav tako ta priljubljena poza ne povzroča krčnih žil. Krčne žile nastanejo, ko zaklopke v venah ne delujejo pravilno. Kri se takrat začne nabirati, vene pa se razširijo. Tveganje za ta pojav strokovnjaki povezujejo predvsem s starostjo, genetiko, nosečnostjo, debelostjo in dolgotrajnim stanjem na nogah. Sedenje s prekrižanimi nogami sicer lahko začasno vpliva na pretok krvi, a samo po sebi ne povzroča trajnih posledic na ožilju.
Glavni krivec je dolgotrajno mirovanje
Ljudje pogosto zamenjujejo trenutno nelagodje z dejansko poškodbo telesa. Če po daljšem sedenju občutite otrplost ali mravljinčenje, vam telo preprosto sporoča, da morate zamenjati položaj. Pravi problem namreč ne tiči v prekrižanih nogah, temveč v predolgem sedenju v istem položaju. To dolgotrajno mirovanje povzroča otrplost in bolečine.
Zdravniki zato svetujejo preprosto rešitev. Poslušajte svoje telo in redno menjajte položaje. Sprostite se in prekrižajte noge, če vam to ustreza, nato pa jih spet zravnajte. Vstanite, pretegnite se in naredite nekaj korakov. Najbolj zdrav položaj za sedenje je tisti, v katerem ne ostanete predolgo. Naše telo najbolje deluje, ko mu omogočimo raznoliko gibanje.









