Ajvar, bratstvo in potni list za EU

Urška Mlinarič Urška Mlinarič
06.10.2018 05:18

Na vzhodu Makedonije so ostali le entuziasti in ostareli, vsi drugi so se odselili v prestolnico ali z bolgarskim potnim listom kot vstopnico za EU v zahodno Evropo.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Robert Balen
Robert Balen

"Kaj boš tam, tam ni ničesar in skorajda nikogar več," mi je dejalo nekaj makedonskih kolegov, ko sem omenila, da se s fotoreporterjem odpravljava na vzhod države, proti Pehčevu in Delčevu. Krajema, ki ležita le streljaj od makedonsko-bolgarske meje. Ta severovzhodna regija v Makedoniji na brutalno realističen način kaže, kako so bili tamkajšnji prebivalci v zadnjih dveh desetletjih, ko je država zaradi razraščanja korupcije, klientelizma, kriminala in prilaščanja državnega premoženja s strani oblastniških elit, pozabljajoč na ljudi, še posebno v odročnejših regijah, vse bolj tonila, primorani v eksodus. Vsak, ki je lahko dokazal, da ima bolgarske korenine, je zaprosil za bolgarski potni list in odpotoval v zahodne države članice EU v iskanju boljšega življenja. Koliko natančno je bilo takih, ne ve nihče, a državna statistika kaže, da ima bolgarski potni list od 200.000 do 250.000 Makedoncev, medtem ko naj bi v zadnjih dvajsetih letih državo zaradi brezperspektivnosti zapustilo več kot pol milijona prebivalcev. Veliko, če vemo, da ta najjužnejša republika nekdaj skupne države, Jugoslavije, šteje dva milijona prebivalcev. Tako kot Slovenija. No, vsaj imela jih je toliko, saj zaradi politično motiviranega zavračanja popis prebivalstva v Makedoniji ni bil izveden že vse od leta 2002. In tako nihče dejansko ne ve, koliko ljudi in kdo še živi v njej.

Budinac, ena od vasi na severovzhodu Makedonije, ki jo mladi zapuščajo.
Robert Balen

Les, zelenjava in rakija

Vančo nama pred tem pove, da ne podpira sporazuma z Grčijo, saj da bi se s preimenovanjem države odrekli zgodovini Makedonije, a bo kljub temu glasoval za, saj je pomembno, da država počasi zakoraka proti EU. "Tu ni prihodnosti, en sin dela na prašičji farmi, drugi prideluje češnje. A se komaj prebijata."

Jasminka Andonovska in Anamarija še upata na lepšo prihodnost v Makedoniji.
Robert Balen

Sestra se je vrnila, brat ostal v ZDA

Ena od njih je tudi Anamarija, 26-letna politologinja, ki je zaradi študentske izmenjave izkusila življenje v ZDA, a se je odločila vrniti se v domovino. "Način življenja mi ni ustrezal. Tam ne obstaja nič drugega, samo delo in boj za denar," utemelji svojo odločitev, čeprav doda, da ni izključeno, da se bo, če se v Makedoniji stvari ne bodo začele premikati na bolje, odločila zapustiti svojo domovino. "Ne vem, kaj bom, kakšna prihodnost nas čaka, če ne bomo v prihodnjem desetletju postali člani EU, zato bi moral vsak, ki mu je mar za prihodnost te države, podpreti vstop Makedonije v EU." Tako je še dan pred posvetovalnim referendumom, na katerem so se volivci opredeljevali do tega, ali so za članstvo v EU in Nato pripravljeni spremeniti ime države v Severna Makedonija (ta je bil neveljaven, ker je bila udeležba pod 50-odstotnim cenzusom), razmišljala Anamarija, ki zadržkov do preimenovanja nima, saj da Makedonija pod imenom Republika Makedonija nikoli ni bila mednarodno priznana.

Yugo 55 z vgrajeno cirkularko za rezanje drv. Na Balkanu iznajdljivost ne pozna meja.
Robert Balen

V EU vas bomo naučili kuhati ajvar

Ko drezam, kaj vse je v makedonskem ajvarju, Blagoje v smehu odvrne: "Če in ko pridemo v EU, vas bomo naučili kuhati ajvar." Gospa Angelina pojasni, da so v makedonskem ajvarju le paprika, jajčevci, olje in sol. "Seveda pa je treba papriko najprej speči, jo olupiti in zmleti, enako velja za jajčevce, tako da je, odkar sva začela pripravljati sestavine za ajvar, preteklo že šest ur. Ob devetih smo začeli delo," pojasni Angelina. Medtem pa sosedi Nikolina in Slavica, ki sta prišli pomagat polniti kozarce, povesta, da je to že druga runda, ki sta jo zakonca Panovski letos skuhala. "Vsako leto napolnim do 40 kozarcev za vlaganje. Skoraj ni dneva, ko ne bi jedli ajvar," pove gospa Angelina, ki je vesela sosedske pomoči. "Pomagamo si in priskočimo na pomoč," se oglasita sosedi, medtem ko midva tolčeva že drugi na debelo namazani kruh.

Tako sta Angelina in Blagoje skupaj s sosedama po šesturnih pripravah in kuhanju ajvar pripravila za ozimnico.
Robert Balen
Želite dostop do Večerovih digitalnih vsebin?
Izberite digitalni paket po vaših željah in si zagotovite dostop do spletnih vsebin na vecer.com že za 1,49 €
Želim dostop

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta