Življenjske zgodbe vrhunskih športnikov se pogosto berejo kot pravljice, a včasih življenje spiše scenarij, ki spominja na najhujšo grozljivko. Ena takšnih je zgodba nekdanjega nogometnega vratarja, ki je v času bivše Jugoslavije veljal za izjemnega talenta, a ga je pot namesto med zvezde vodila na samo dno družbe. Aleksandar Gvozdenović je bilo ime, ki je obetalo veliko, danes pa njegova izpoved služi kot pretresljiv opomin o tem, kako hitro se lahko usoda obrne, če človek izgubi nadzor nad lastnim življenjem.
Gvozdenović je svojo kariero začel obetavno. Branil je barve kluba FK Rad, kjer je bil kapetan mlajših selekcij in vratar v prvi jugoslovanski ligi. Imel je vse predispozicije za vrhunsko kariero, a so se stvari začele zapletati, ko je v njegovo življenje vstopil alkohol. Pijančevanja so postajala vse pogostejša, športna disciplina je popustila, kariera pa je začela strmo padati. Da bi zadovoljil svoje potrebe in preživel, je začel prodajati družinske spomine, kar ga je potisnilo v še globlje brezno obupa.
Druga polovica devetdesetih let je zanj predstavljala začetek konca. Alkoholizem je takrat dosegel vrhunec. "Začel sem izgubljati prijatelje, doživljal sem čustvene zlome, mamine solze pa so pustile neizbrisen pečat. Tega si nikoli ne bom mogel oprostiti," je priznal.
Beg pred sramoto in življenje na cesti
Leta 2013 se je odločil za drastičen korak. Zapustil je družinsko hišo, ne zato, ker bi si želel svobode, temveč ker je želel pobegniti od sramu, ki ga je čutil pred svojo materjo. Cesta je postala njegov dom. Mesece je preživel v zapuščenih objektih in pod mostovi, kjer se je soočal s skrajno bedo in mrazom. Družil se je z ljudmi, za katere je verjel, da so v še slabšem položaju od njega, in iskal uteho v njihovi družbi.
"Eno noč sem preživel na klopci na Karaburmi, tresel sem se od dežja, brez vsega. Tisti trenutek je bil moje dno," se spominja Aleksandar. Njegov vsakdan je postal boj za preživetje, pomoč pa je pogosto iskal v kuhinjah za brezdomce. Tam je bil redni gost tri ali štiri leta. V vrsti za topel obrok je spoznal ljudi iz vseh slojev družbe, od nekdanjih igralcev do profesorjev, ki jih je življenje prav tako zlomilo.
Njegovo fizično stanje je bilo katastrofalno. Pogosto se je zastrupil z alkoholom do te mere, da je končal na urgenci na izpiranju želodca. Sam pravi, da je leta 2018 izgledal tako grozljivo, da bi "še ogledalo zbežalo od njega".
Angel varuh iz preteklosti
Ko se je zdelo, da zanj ni več rešitve, se je zgodil preobrat. Na ulici ga je prepoznala Jelena, dekle, s katerim je bil nekoč v zvezi. Namesto da bi obrnila glavo stran in se pretvarjala, da ga ne pozna, mu je ponudila roko. Dala mu je svojo telefonsko številko in to je bil trenutek, ki je vse spremenil. Z njeno pomočjo in neomajno podporo je Aleksandar začel svojo pot okrevanja.
Jelena ga je odpeljala na zdravljenje odvisnosti od alkohola. Njena vera vanj mu je vrnila moč, da se bori. Sčasoma sta obnovila svojo zvezo in postala par. Vrhunec njegove vrnitve v življenje pa se je zgodil na njegov rojstni dan, ko se je končno ponovno srečal s svojo mamo. "Objela sva se, in ko sem videl torto na mizi ... Dojel sem, da je bil vsak dan na ulici vreden za ta trenutek."
