Sonja Savić je bila eden tistih obrazov jugoslovanskega filma, ki jih je bilo težko spregledati. Nekonvencionalna, uporniška in izrazito samosvoja igralka je v osemdesetih letih postala ena največjih zvezd tedanje kinematografije, njeno življenje pa se je končalo mnogo prezgodaj in tragično.
Rodila se je leta 1961 v Čačku, pred kamero pa je stopila že kot najstnica. Po študiju igre v Beogradu so sledile vloge v filmih, ki so danes del filmske zgodovine nekdanje Jugoslavije: "Šećerna vodica", "Balkanski špijun", "Davitelj proti davitelju", "Una" in "Život je lep". Za slednjega je bila leta 1985 nagrajena tudi na beneškem filmskem festivalu.
Močan pečat je pustila tudi v slovenskem filmu. Nastopila je v Kruhu in mleku Jana Cvitkoviča, za vlogo pa prejela Stopovo nagrado Večera za epizodistko leta. Pozneje je v Cvitkovičevem filmu Odgrobadogroba za stransko vlogo osvojila še vesno.
Savić se ni zadovoljila zgolj s klasičnimi filmskimi vlogami. Zanimali so jo alternativna umetnost, gledališče in režija, javno pa je brez zadržkov komentirala tudi družbene in politične razmere. V devetdesetih letih se je njena pot vse bolj oddaljevala od bleščečega zvezdništva, mediji pa so pogosto pisali tudi o njenih težavah z odvisnostjo.
Umrla je 23. septembra 2008 v Beogradu, stara komaj 47 let. Index.hr, ki se sklicuje na izsledke obdukcije in takratno poročanje srbskih medijev, navaja, da je bila vzrok smrti prevelika količina heroina. Njena smrt je pretresla filmski svet nekdanje Jugoslavije, za igralko pa je ostala bogata zapuščina vlog, zaradi katerih njeno ime skoraj dve desetletji pozneje še ni utonilo v pozabo.
O njenem življenju je bil leta 2012 posnet tudi dokumentarni film Sonja, njena mati pa je del njene zapuščine namenila podpori mladim umetnikom.
