Ker je gospodarstvo v Sloveniji pred apokalipso, kar je povzročil predvsem vladni dvig minimalne plače, ima pa odlično plačane vrhunske menedžerje, ki jih ne sme izpustiti iz rok, v državi nihče več ne bi smel stati križem rok. V tej prelomni situaciji zato tudi Častnik ni pasivni opazovalec, saj morajo za delujoče rešitve končno tudi mediji pisati in delovati bolj konstruktivno. Zato Častnik kot neke sorte samoimenovani nevladni strateški svet v teh skrajnih, domala epidemičnih razsežnostih, izjemoma predlaga nujne ukrepe za preprečitev najhujšega scenarija.
Firme, ki bi jih zvišane minimalne plače lahko spravile na kant, namreč za nobeno ceno ne smejo propasti - in za to je treba napeti vse sile! Nikakor ne smemo dovoliti, da bi se v tujino, recimo v davčno ugodnejšo Hrvaško ali Bosno, selili sposobni direktorji in lastniki podjetij, ki imajo po naših virih na mizi več ponudb ne le za selitve proizvodenj, ampak kar za ugodne prevzeme tujih firm in nadaljnja vodenja. Zato je najbolj očiten prvi ukrep s takojšnjo uveljavitvijo maksimalne in neobdavčene plače za najbolj sposobne, pa tudi za dodatke v obliki vseh pripadajočih bonitet. Pri tem je ključno zasledovanje cilja, da najbolj bogati postanejo še bolj bogati in da še posebej vsi, ki so na seznamu sto najbogatejših, na tej lestvici tudi o(b)stanejo. Še več, treba je zagotoviti, da se jim ima možnost pridružiti še kdo, ki so ga davčne obremenitve ovirale pri maksimiranju dobičkov. Morebitni očitki, da bi s tem le zaščitili elite ali da bi se oblikovale neke vrste kaste, se zavračajo sami po sebi v izhodišču - s prepoznanjem in priznanjem, da je to vendarle tudi pravi namen.
Največja je skrb za podjetja v državni ali posredni državni lasti, v katerih uprave vlagajo maksimalen napor za maksimalen profit, pa zato nimajo maksimalne plače, a tudi za zasebna podjetja, ki opravljajo strateško pomembne dejavnosti. Prvi primer nujnega ukrepanja je Petrol, ki je nedavno na izredni seji nadzornikov razpravljal o pritisku zaradi dviga minimalca, dodatnih ukrepih za racionalizacijo poslovanja, krčenju investicij v Sloveniji in selitvi strateških funkcij. Zato je najprej treba rešiti Petrol, ki je v strateškem interesu države in vlaga vse napore, da mu ne bi bilo treba zapirati bencinskih črpalk na podeželju in zmanjšati visoke dobičkonosnosti. Za vsako ohranitev pumpe bo Petrol prejel tudi državno subvencijo, uprava pa še posebno stimulacijo za prizadevnost, saj ima ohranjanje pump v ruralnem okolju tudi multiplikativne in širše družbene učinke na izboljšanje demografskih trendov in poseljenost podeželja. Prav primer Petrola ponazarja tudi, da so bile dividende do zdaj prenizke in jih je treba zvišati. Tu se kot najidealnejša izkazuje možnost, da bi določili najnižjo dividendo, in sicer v vrednosti vsaj sto evrov na delnico, da bi se tako tudi lastništvo bolje izplačalo in poplačalo.
Za komentar zamisli smo, da bi jih testirali, zaprosili kar v Petrolu, kjer so nam iz službe za odnose za javnostmi nemudoma odgovorili: "Tako odličnih rešitev ne pomnimo, zdaj se imamo česa oprijeti in veseliti prihodnosti. Še naprej bomo delali v dobro uprave." Prav tako so bili navdušeni v GZS, kjer so izpostavili, da bodo Častnik nominirali za najboljšo inovacijo na nacionalni ravni, ki bo delodajalcem končno omogočala preživetje namesto neizbežnih stečajev.
Oglasil se nam je tudi že priznani davčni svetovalec Ivan Simič in izpostavil, da so ukrepi naravnost sijajni in da je v izvedbi predvsem ključno, da ostanejo maksimalne plače maksimalno neobdavčene. Zaradi ideje o minimalni dividendi smo v Opatijo, kamor se je nedavno preselil zaradi ugodnejšega davčnega okolja, poklicali predsednika upravnega odbora TAB Mežica Bogomirja Aupriha. "Končno odlična novica iz Slovenije," se je odzval in napovedal, da bo zdaj pa ponovno premislil glede morebitne prodaje svojega lastniškega deleža v tovarni akumulatorjev in o vrnitvi svojega naslova stalnega prebivališča v Slovenijo.
Ker pa je izjemno napredovala tehnologija in v današnjem svetu hitrih sprememb šteje inovativnost, vidimo še korak naprej: vse vrhunske direktorje bi lahko še klonirali. Taka rešitev bi zaživela v nadaljnjih raziskavah in razvoju, kar bo seveda podprto z državnimi viri. Rešeni smo!
