
Saj ni bilo prehudo razodetje, ko se je v minulih dneh izkazalo, da je Pavel Rupar le satelit Janeza Janše, je pa vseeno najmanj srce parajoče, da se mu je Janša nenadoma odrekel in bo priprl še pipice. Rupar je medtem zložil še čudovito bajko o zvestem psu, ki je veselo mahal z repkom, a preveč lajal. Potem ko ga je gospodar pretepel, je odšel svojo pot in se ni več vrnil, smo lahko brali in komaj zadrževali jok.
Vsakršna podobnost z resničnimi dogodki je seveda le naključna. Politična karavana se medtem ne zmeni za lajež raznoraznih s solzami spoznanj politih cuckov, ker je lajajočih hkrati že preveč. A Rupar se ne da. Metaforo psa je uporabil še pri opisu svojega zdravja, ki da je na psu, a vendarle ne tako zelo. Četudi mu je še Nova24 TV obrnila hrbet, je vzdržljiv in ostaja samooklicani glas upokojencev. Še ima energije in hrabro srce, zato bo pred volitvami organiziral še vsaj en protestni shod pred to "prevarantsko" vlado. Zdaj bi vlado odnesel iz prostorov, ki ji menda ne pripadajo - bržkone bi mu prav prišli prostori, če podaništvo pod plaščem Janše ni več donosno.
"Ker, mi se ne damo! Ne levim, ne desnim 'šefom', sami bomo zmogli, ponujali se ne bomo nikomur več," je odločno zatrdil na Facebooku, vzklikajoč: "Moja trma je neomajna!" Nihče ga ne bo ukinil ali ugasnil, ker ga nihče ni prižgal. Nažigal bo dalje, za jurja pokojnine in petsto evrov božičnice, upokojence vneto poziva, naj pridejo na shod.
P. S. sendvičev na avtobusih ne bo, bodo pa pobirali prispevke. Saj veste, da bo za šoferja.











