Medtem ko so na ministrstvu za kulturo razočarani nad poraznim stanjem financ in tarnajo zaradi zapuščine nekdanje ministrice Aste Vrečko, saj nimajo denarja, da bi še izplačevali zahtevke kulturnim ustvarjalcem, bodo poleg za muzej narodne osvoboditve vendarle našli denar še za en projekt. Kot so nam sporočili neuradni, a zanesljivi viri z ministrstva, gre za projekt nacionalnega pomena, pri katerem bi lahko posegli tudi po interventnih sredstvih.
Še danes namreč odmeva proslava od dnevu državnosti in dejstvo, da je nova vlada že za praznik uspela (po)ustanoviti muzej osamosvojitve. Zdaj zre naprej. Pred nami je že nov praznik. Le še slab mesec nas loči do Marijinega vnebovzetja, 15. avgusta, ki bo nova prelomnica v zgodovini slovenske kulture. Jasno je namreč, sploh pa po proslavi, ki je bila v svojem kulturnem delu za marsikoga edina prava domoljubna slovesnost, da po Francetu Prešernu ni boljšega poeta od Igorja Pirkoviča.
Viri so nam sporočili še, da je ostalo še veliko novih pesmi, ki bi jih morali odrecitirati, da bi bila proslava res popolna. A ker je ob predolgih govorih predsednice države Nataše Pirc Musar in predsednika vlade Janeza Janše nato zmanjkalo programskega časa v prenosu na RTV Slovenija in ker bodo pesniške stvaritve le tako zanesljivo zapisane in prebrane, zdaj načrtujejo izdajo kar v knjižni obliki. V celoti jih bo podprla Agencija za knjigo oziroma ministrstvo, prestižno knjižno izdajo pa bo prejelo vsako slovensko gospodinjstvo še to poletje. Namesto kulturnih bonov, ki so bili zamišljeni za mlade v vrednosti 200 evrov na posameznika do 18. leta, je ministrstvo tako domislilo nov predlog, sploh ker so v obtoku še ideje o zdravstvenem bonu in bi utegnilo biti (bom)bonov na začetku mandata res že preveč. Sploh pa mora narod brati, brati, brati. In tudi obstati.
Pri Častniku nam je seveda uspelo upravičiti zaupanje in smo ekskluzivno prejeli tri pesmi za objavo, da jih bo mogoče prebirati tudi na plaži, pod vročim, četudi hrvaškim soncem. A tudi ali celo ravno pri sosedih lahko toliko bolj začutimo vrednost domovine. Sploh pa so Hrvati domoljubi in so nam lahko za zgled pri izražanju in gojenju domoljubja. Za objavo bomo seveda prejeli tudi honorar, kajti ravno toliko bo še ostalo v blagajni, da poplačajo še zveste kadre Častnika. Porabili ga bomo, kakopak, za kulturne prireditve v Mariboru, saj podpiramo tudi usmeritve konkurenčnega Večera, ki je zagovornik decentralizacije.
Vabljeni torej k prebiranju, lahko tudi glasnemu recitiranju pesmi, ki bodo lepo dopolnile načrtovano petje himne, o katerem smo v Častniku poročali nedavno. Naj torej pesmi odločno spregovore:
Domovina, kakor mati, kakor oče
Domovina, ti si kakor mati,
ena in edina, ki te ljubim,
zvestobo večno ti obljubim,
preklet bodi, kdor se s tujci brati.
Domovina, ti si kakor oče,
skrbiš za nas, otroke tvoje,
bije zate vselej srce moje,
oko rosi se moje, kdaj pa tudi zjoče.
Bog živi te, Slovenija naša,
zastava plapola visoko med oblake,
mar nam je besede velikega vodje vsake,
kaj jutrišnji nam neki dan prinaša?
Med nami sprave ni in ne sožitja,
vsak dan sovrag razdira narod,
daj moč nam, da otresemo se vpitja,
in zaplode nam mladi novi zarod.
Prerok
Nihče ni prerok v svoji domovini,
Tanja Fajon pa več niti v tujini.
Le Ivan Janez nam vselej je v ponos,
v vladavini njegovi preveva nas ponos.
On nikdar in nikoli ne vodi nas za nos.
Ko hodil po Elizejskih je poljanah,
s soprogo svojo v belem in klobuku,
Macron pozabil zdaj je že Goloba,
odslej le z Janšo češnje zoba.
On nikdar in nikoli ne vodi nas za nos.
Nihče ni prerok v svoji domovini,
le Tone Kajzer kdaj intervenira v tujini,
postopki transparentni edini so ta pravi,
da se pretekle sile v predal pospravi.
On nikdar in nikoli ne vodi nas za nos.
Prerok je, ves naš in zmeraj vsemu kos.
Dom, o, naš dom
Le doma, kjer najlepše so gore,
kjer sije sonce najsvetleje,
kjer donijo naše pesmi najglasneje.
Le doma, kjer diši nam že cvetoče polje,
kjer kmet nam zemljo obdeluje,
kjer ženska naj rodi otroka v družine prave,
Slovenija zdaj stopa na pot nam prave slave,
molitev naša naj se sliši, iz vsake cerkve
in pri vsaki hiši.
Dom, o, naš dom, naša domovina,
na novo pišemo mi zgodbe našega spomina,
nam mar slovenskega je sina,
nam bogastvo brez davkov se nabira,
oblast nam dana prihodnost nam odpira.
