Bernarda Oman o staranju: Opažam, da telo postaja drugačno ...

M.F./revija Obrazi
12.11.2025 15:00

Da igralki Bernardi Oman leta nanašajo žlahtno ženstvenost, je očitno. Je lepa in mila. A pravi, da o staranju in posledično minljivosti veliko razmišlja.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Bernarda Oman je najstarejša članica ansambla MGL. 

Ste najstarejša članica ansambla MGL. Kaj to pomeni za vašo ustvarjalnost? Več žlahtnejših vlog?

"Tega 'statusa' ne občutim posebej. Zato, ker sem najstarejša v ansamblu, dobivam letom primerne vloge. Morda je drugače le to, da sem zdaj precej bolj sproščena v svoji ustvarjalnosti."

Je morda kaka vloga, lik, ki bi si ga še posebno želeli upodobiti?

"V bistvu ni nobene take vloge, ki bi si jo še posebno želela. Priznam pa tudi, da sem se tovrstne želje od nekdaj malo bala. Predvsem v smislu, da je morda ne bi kakorkoli zamočila ... Vedno mi je bil večji izziv to, kako me v določeni vlogi vidi režiser oziroma režiserka, kaj je tisto, kar prepozna v meni, da me zasede v to vlogo.

Vse bolj se mi zdita pomembni povezanost, navezanost med režiserjem in igralcem. Ta eros, ki se ustvari med ustvarjalcema. Lahko mi da krila ali pa tudi ne, če te povezave ni. Zdi se mi, da mi, če režiserju zaupam, če ga oziroma jo navdihuje delo z mano, to lahko pomaga odpreti pokrovček gledališke norosti. To pa je lahko pika na i, presežek za neko vlogo. Spoznavam tudi, da me je z leti, ko postajam starejša, manj strah, da kaj ne bi bilo v redu, manj me je sram in bolj vseeno mi je, kaj si drugi mislijo o meni. Je pa dejstvo, da me po vseh teh letih zanimajo le še presežki. Povprečje ne."

Kako sicer kot ženska gledate na staranje? Kakšen odnos imate do staranja?

"Veliko razmišljam o staranju, pravzaprav ves čas. Morda razmišljam celo preveč, ga sprejemam, opazujem. Včasih mi soočanje z njim uspeva, drugič ne.

Opažam namreč, da telo postaja drugačno; včasih česa ne zmorem več, nisem več dovolj hitra v primerjavi s kolegicami in kolegi. Tega se tudi ves čas zavedam. Ker ves čas delam z mlajšimi, še bolj opazim tovrstne spremembe. Vendar menim, da se lahko marsikaj premaga z voljo. Hkrati pa priznam, da se bojim dneva, ko ta volja ne bo več nič pomenila, ko ne bo več dovolj, saj bo šlo telo svojo pot. Ko bo telo postalo negotovo, ko me ne bo več ubogalo, čeprav si bom želela, da bi me."

Celoten intervju lahko preberete tukaj. 

Revija Obrazi je na voljo tudi v spletni trafiki.

Želite dostop do Večerovih digitalnih vsebin?
Izberite digitalni paket po vaših željah in si zagotovite dostop do spletnih vsebin na vecer.com že za 1,49 €
Želim dostop

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta