Ključ mlina je tokrat "priletel" kar z neba. Pogledi obiskovalcev, zbranih na Stari Gori, so se obrnili navzgor, kjer je nad njimi krožil zmajar Zorko Ivek. Nato je proti tlom spustil prav poseben "tovor" – originalni ključ mlina na veter. S tem presenečenjem se je začelo praznovanje zgodbe, ki jo na Stari Gori pišejo že tri desetletja.
Turistično društvo Sveti Jurij ob Ščavnici je namreč slovesno obeležilo 30. obletnico mlina na veter, ki je v tem času postal ena najbolj prepoznavnih podob Stare Gore, del lokalne kulturne dediščine in turistična zanimivost, ki privablja obiskovalce ter povezuje domačine.
"Trideset let mlina na veter je lep jubilej, predvsem pa priložnost, da se ozremo na opravljeno delo in hkrati z optimizmom pogledamo naprej. Želimo si, da bi mlin tudi v prihodnje ostal pomemben del našega kraja, prostor srečevanja in simbol spoštovanja do dediščine, ki smo jo podedovali od naših prednikov," je ob jubileju poudarila Jasna Tomažin, predsednica Turističnega društva Sveti Jurij ob Ščavnici.
"Veter daje mlinskim krilom gibanje. Ljudje pa dajejo temu kraju življenje"
Zamisel, ki je povezala domačine
"Ko so se številni domačini in člani Turističnega društva Sveti Jurij ob Ščavnici odločili, da bodo na tem mestu postavili kopijo Bečevega mlina iz Kokolajnščaka, verjetno niso razmišljali o tem, kako bo 30 let kasneje," je dejal župan Občine Sveti Jurij ob Ščavnici Andrej Vrzel.
Vodila jih je skupna misel, da je treba stavbno in kulturno dediščino ohraniti. Vrzel je pri tem izpostavil Jožeta Tišlerja, Edija Leskovarja, Marjana Repo, Leopolda Trbuca, Janka Rantašo in Janeza Mira ter številne druge, ki so prispevali k nastanku mlina.
Prav njim so ob jubileju namenili posebno pozornost. Zahvalili so se članom tedanjega gradbenega odbora in posameznikom, ki so s svojim delom in prizadevanji pomagali ohraniti ter promovirati mlin. "Njihov trud je dragocen, saj prav ljudje s svojo predanostjo skrbijo, da kulturna dediščina ostaja živa in dostopna tudi prihodnjim generacijam," je poudarila Jasna Tomažin.
Poganjata ga veter in ljudje
V treh desetletjih je mlin prerasel svojo prvotno vlogo. "Trideset let je za človeka dolgo obdobje. Za kraj, za skupnost in za dediščino pa je to pravzaprav le trenutek v dolgi zgodbi generacij," je poudaril Vrzel. "Postal je simbol Stare Gore. Postal je del naše krajevne podobe. In postal je opomin, da je mogoče prihodnost graditi tudi tako, da spoštujemo tisto, kar so nam zapustili naši predniki."
A brez ljudi tudi veter ne bi bil dovolj. "Mlin potrebuje človeka. Potrebuje njegovo znanje, njegovo delo, njegovo vztrajnost in njegovo voljo, da ohrani nekaj, kar ima vrednost tudi za prihodnje rodove. Zato lahko rečemo, da ta mlin že trideset let poganjata dve sili – veter in ljudje. Veter daje mlinskim krilom gibanje. Ljudje pa dajejo temu kraju življenje," je povedal župan.
Ob tem je opozoril, da dediščina niso zgolj stare stavbe, predmeti, orodja in naprave, ampak predvsem zgodbe ljudi, ki so jih uporabljali, ohranjali in prenašali iz roda v rod. Predniki so, kot je dejal, znali uporabljati veter, vodo, zemljo in sonce ter živeti tesneje povezani z naravo. "Njihovo življenje je bilo zahtevno, vendar so imeli nekaj, česar danes pogosto pogrešamo – globoko zavedanje, da človek ni gospodar narave, temveč njen del."
Prihodnje leto v obnovo
Jubilej pa ni bil le priložnost za pogled nazaj. Mlin potrebuje obnovo, Vrzel pa je napovedal, da je občinski svet Občine Sveti Jurij ob Ščavnici v proračunu za leto 2027 že zagotovil sredstva zanjo.
"S tem bo lokalna skupnost omogočila, da bo mlin na Stari Gori še naprej tih pričevalec časa. Da nas bo še naprej spominjal na čas, ko je bilo življenje tesneje povezano z zemljo, ko je bilo delo bolj fizično in ko se je marsikaj, kar danes dobimo s pritiskom na gumb, ustvarjalo s človeškimi rokami," je sklenil župan.
Če so pred 30 leti domačini mlin postavili zato, da pomemben del preteklosti ne bi izginil, ostaja sporočilo tudi danes podobno: mlinska krila lahko obrača veter, toda brez ljudi, ki zanje skrbijo, se zgodba ne more nadaljevati.
