Ob dnevu reformacije slavimo tako pomembne točke v slovenski kulturni zgodovini kot take, ki označujejo predvsem razkol znotraj krščanske tradicije. Ob tem pa se premalo zavedamo, da je vse nastalo na temelju krščanstva, je na nocojšnji proslavi pred praznikom poudarila ministrica za kulturo Ignacija Fridl Jarc. Proslava je bila posvečena jeziku.
Ministrica je v govoru spomnila, da krščanstvo ni le spodbujalo, ampak odločilno oblikovalo duhovno življenje na Slovenskem skozi stoletja, kar še posebej velja za slovensko književnost. "Brižinski spomeniki, najstarejši zapis v slovenščini s konca 10. stoletja, vsebujejo krščanska verska besedila. Samostanski pisarji so v srednjem veku na Slovenskem zapustili dragoceno pisno kulturno dediščino, reformatorji pa so v drugi polovici 16. stoletja zaslužni za slovenski knjižni jezik in prvo slovensko tiskano knjigo. Še sredi 19. stoletja je katoliški škof Anton Martin Slomšek postavil temelje za razvoj slovenskega poklicnega založništva," je izpostavila ministrica. Enako se je slovenska kultura razvijala v Pomurju, kamor so letos umestili državno proslavo. Ministrica je ob tem omenila pastorja Števana Küzmiča, ki je s prevajanjem svetopisemskih besedil utemeljil prekmurščino kot knjižni jezik, in duhovnika Jožefa Klekla, ki si je prizadeval, da so se prekmurski Slovenci združili z matičnim narodom. Po njenem mnenju bo slovenska kultura lahko obstala le, če bo črpala tudi iz izročila, v katerem je nastajala in se izoblikovala in "o katerem v preteklem izobraževalnem sistemu nismo slišali skoraj ničesar". Zato se ji zdi dragoceno, da je Primož Trubar v zadnjih desetletjih postal eno od osrednjih imen slovenske književnosti in da se mu država pokloni z vsakoletno slovesnostjo. "A čaka nas še veliko ozaveščanja, da bo slovenska literarna zgodovina zapolnila vse slepe pege v razumevanju, proučevanju in posredovanju znanja o razvoju književnosti na Slovenskem," je dejala Fridl Jarc.
Trubar je po njenih besedah verjel, da slovenščina zmore izraziti tudi najzahtevnejše verske in duhovne vsebine. S tem ni izrekel priznanja le jeziku, ampak tudi slovenskemu človeku, ki je zanj postal vreden najglobljih duhovnih premislekov in sporočil. "Trubar je pred stoletji prepoznal, da je naš jezik naš skupni dom, da Slovenci svoje zgodovine ne bomo izpisovali z epskimi osvajanji ozemelj, ampak z jezikovno samozavestjo in ponosom, na našem jeziku in slovenski knjigi je zgradil temelje naše poznejše narodne zavesti. Zato je naša skupna dolžnost, da jih z enakim ponosom čuvamo in utrjujemo, branimo in hranimo," je izpostavila ministrica. Po njeni oceni s tem, ko gledamo ali celo sami dodajamo tujejezične napise v javnem prostoru, ko nam je malo mar za drastično upadanje bralne pismenosti, ko poskušamo knjižni jezik podrediti tehnološkim zahtevam digitalnega sveta ali ko molčimo, medtem ko se na slovenskih univerzah krši temeljna ustavna pravica do izobraževanja naših študentov v slovenščini, rušimo, kar "so zgradili in utemeljili naši duhovni očetje, med njimi tudi slovenski protestantski pisci".
Proslava na predvečer državnega praznika - udeležila sta se je tudi aktualna predsednica republike Nataša Pirc Musar in prvi predsednik Milan Kučan, je bila v Gledališču Park v Murski Soboti. V tem okolju je reformacija pustila močan pečat, saj tam deluje več evangeličanskih cerkvenih skupnosti. Nastopajoči so se Trubarju in slovenskemu jeziku poklonili skozi glasbo, ples, pripovedi in poezijo.
