
Dijaki Srednje poklicne in tehniške šole (SPTŠ) Murska Sobota so razvili projekt z imenom Code in VR, aplikacijo za spodbujanje algoritmičnega razmišljanja s pomočjo blokovnega programiranja. Tai Lupscha iz tretjega letnika ter Tine Muraus in Jure Zrim iz četrtega so s pomočjo mentorja Dominika Letnarja aplikacijo razvijali, ker so želeli olajšati in na igriv način mladim omogočiti drugačen pristop k uporabi algoritmičnega razmišljanja. "Želeli smo ustvariti izkušnjo, ki ni zastrašujoča, temveč spodbuja radovednost, ustvarjalnost in logično razmišljanje," so poudarili in dodali, da je aplikacija, kot je možno sklepati iz imena, ustvarjena v okolju virtualne resničnosti.
Letnar, ki je učitelj strokovnih modulov s področja računalništva, je delo dijakov spremljal, jih motiviral, pomagal pri testiranju in aktivno sodeloval pri njihovem reševanju izzivov. "Prav povezano timsko delo, stalna komunikacija in zaupanje med mentorjem in dijaki so omogočili, da je projekt dosegel tako visoko kakovostno raven," pravi. Za vse laike je pojasnil, da aplikacija omogoča uporabnikom, da v svetu virtualne resničnosti spoznajo osnove razmišljanja, kot ga uporabljajo programerji. Uporabniki namreč namesto pisanja zapletene kode sestavljajo preproste ukaze z barvitimi bloki, kar jim pomaga razvijati tisto, kar se imenuje algoritmično razmišljanje, torej sposobnost reševanja problemov po korakih.

"Uporabnik se znajde v virtualnem svetu, kjer ga čakajo različni poligoni z različnimi nalogami. Uporabnik premika robota po poligonu naprej, ga obrača, skače čez ovire, uporablja posebne lastnosti, kot so bomba, magnet ali prelet s kapo. Sestavljanje ukazov poteka prek barvitih blokov, kjer se uporabnik uči pravilnega zaporedja korakov in uporablja osnovne koncepte, kot so zanke, ponavljanja in pogoji,« je opisala ekipa. Aplikacija, ki je bila izdana marca letos, je primerna za vse, ne glede na starost ali predznanje, še posebej uporabna pa za učence, dijake in druge, ki jih privlači tehnologija"
Ekipa snovalcev je poudarila, da so projekt razvili iz nič. Začeli so z osnovnim vmesnikom, videz in funkcionalnosti pa so potem postopoma izboljševali. Pozneje so vključili lastne 3D-modele, dodajali nove funkcionalnosti, prilagajali poligone in uvajali različne svetove, kot so gozd, puščava, vulkan in zimska krajina. Ob koncu so dodali zvočno podobo, ki jo je za ta projekt pripravil dijak Zsombor Kovač. "Ponosni in veseli smo, da so vsi elementi aplikacije, od videza, funkcionalnosti do zvoka, plod našega lastnega avtorskega dela," poudarjajo.






