"Nedavno predstavljeno nacionalno poročilo o kakovosti sistema vzgoje in izobraževanja je pokazalo, da povprečni učni dosežki slovenskih otrok na področju matematike, naravoslovja in bralne pismenosti na koncu obveznega izobraževanja še nikoli niso bili tako nizki. Delež 15-letnikov, ki dosegajo vsaj temeljno raven bralne pismenosti, je bil leta 2022 najnižji doslej. Znatno se je skrčil tudi delež tistih, ki dosegajo najvišje ravni znanja. Da smo v matematiki in naravoslovju ob koncu devetletke še nadpovprečni, nas ne bi smelo tolažiti, kajti bralna pismenost je pogoj za vse druge. Poleg tega so učni dosežki upadli tudi po koncu prvega triletja. A če četrtošolci v veliki večini še uživajo v branju, ob koncu osnovne šole po lastni volji bere manj kot polovica učencev, kar je eden najnižjih deležev v EU. Za nameček smo nazadovali tudi v računalniški in informacijski pismenosti. Temeljno raven dosega le polovica osmošolcev, kar nas uvršča pod mednarodno povprečje.
In vendar šolstvo v Sloveniji ni več javna tema. Minister Logaj je minister … za kaj že? In če bi se po kakšnem slučaju znašlo v predvolilnih razpravah, a se ni, bi ga naskakovali z ideoloških bregov. Tudi omenjeno nacionalno poročilo ni odmevalo več kot kakšnih 72 ur. V eri populističnih floskul in golega politikantstva to seveda ne preseneča. Poročilo, ki obsega dobrih 180 strani, je precej verjetno za premnoge poslance – upokojene slikopleskarje, propadle podjetnike, bivše policaje in strankarsko lobotomirane politične propagandiste – prehud ali nepotreben bralni zalogaj. Pa čeprav se v teh podatkih in (ne)odzivih nanje skriva slovenska prihodnost."
Vir: Dnevnik
