
"Zgrabila me je čudna trma in šla sem preverjat lovne dobe za različne divje živali. Pred dvema dnevoma se je odprl lov na jelena, samca, za košuto in mladičke bo treba počakati še do prvega šolskega dne. Zdaj razumem, zakaj zadnja dva dni v kraju toliko poka. Čeprav, hm, tudi za fazana in za rako mlakarico bi bilo treba počakati do prvega septembra, pa za srno in za njene mladiče, za poljskega zajca pa še mesec dni dlje. Srnjak je na tapeti že od prvega maja. In jasno, da je, glede na vso škodo, ki jo povzroča. Zato pa je tudi prav, čeprav ni prav, da se strelja naravnost iz stoječega avtomobila, na mirno zgodnje jutro, ko sonce še niti ni vzšlo. Prav je in spodobi se, kajti treba je gledati širšo sliko, predvsem pa je treba misliti na korist.
Nekaj takega kot takrat, ko zagorele političarke in politiki v poletnih kostumih mežikajo v kamere in v zrak streljajo prazne naboje o zgodovinski pravičnosti in morali; ko bruhajo eksplozivne parole o miru in embargu na orožje, potem pa (veš, da!) ne vedo niti, kakšni tovori se jim prekladajo v domačem pristanišču, kaj šele, da bi jih ustavili. In, ja, naročilo medicinskih helikopterjev pri glavnem dobavitelju genocida nima nobene zveze z etiko in moralo, ampak izključno z zadovoljevanjem potreb. To so drobceni fiaski, primerljivi z uporabo umetne svetlobe pri lovu na divje prašiče, streljanju iz avtomobila in prehitevanjem v lovu na fazane. Nič takega, česar ne bi videli vsak dan. Pri čemer, glejte, vam z gotovostjo povem, ker sem danes preverila na spletni strani slovenske lovske zveze: lovne dobe za človeško divjad tipa otroci, ženske in starci ne obstajajo. No, vsaj v naših krajih ne. Mogoče pa se zato hodi na safari v tujino."








