
"V zadnjih desetih letih je prišlo do krize in poraza centra, stare konservativne stranke in liberalne demokracije, establišmenti so v krizi, tako tudi njihovi ključni slogani: vsi drugačni, vsi enakopravni; doma v Evropi, varni v Natu. Najbolj paradigmatičen primer moralne kapitulacije EU je Palestina. Nekdo pred našimi očmi izvaja genocid in evropske institucije ne naredijo nič. Amerika jih podpira, Netanjahu se sprehaja po Evropi, čeprav je za njim razpisana tiralica. Seveda se vprašamo, zakaj imamo mednarodno sodišče. Ali se nismo vedno sklicevali na človekove pravice, na spoštovanje zakona? Govorili ste nam, da smo mi z vzhoda manj demokratični, manj razviti. Zdaj, ko so merila dvojna, nihče več ne more verjeti v te institucije.

To je kriza centra, ne samo v Nemčiji, tudi v skandinavskih državah so konservativci vse bolj sprejeli skrajne desničarske, postfašistične slogane, militarizacijo, antimuslimanski rasizem, antiokoljsko naravnanost, tudi izredno tradicionalne vrednote, ki postavljajo žensko zgolj v funkcijo reprodukcije. Včasih je leva avantgarda, se pravi umetnost, politika, teorija, inspirirala leve stranke in množice z idejami socialne pravičnosti, zdaj pa imamo tu falangistične stranke, AFD. Politiki, ki še pred desetimi, tremi leti tega ne bi govorili, so zdaj odprto ksenofobni. Recimo kancler Merz je pred nekaj tedni rekel, da Izrael opravlja 'umazano delo namesto nas'. Se pravi genocid, napadi na Iran, Sirijo, Libanon, postavljanje koncentracijskega taborišča v Gazi, vse to je umazano delo. To pomeni, da se Zahod/Evropa vzpostavlja kot militaristična tvorba z novimi mejami. Na vzhodu Ukrajina, na Bližnjem vzhodu Izrael, ki se širi, in potem severna Afrika, kjer so stari novi begunski centri. Jasno je, kje potekajo te meje in kolikšne bodo še vojaške investicije."
Vir: Dnevnik





