"Brez dvoma si ameriške konservativne sile in ameriška administracija močno želijo avtokratske, z nacionalizmi razbite Evrope. Politično, gospodarsko in na vse druge načine si prizadevajo za to. In so tudi uspešne. Ne morejo pa tega neposredno vsiliti, tako kot kakšen trgovinski sporazum. Zato je EU neodločen prostor, kjer ni jasno, ali bo iz vmesnega časa izšla okrepljena demokratična skupnost ali tehnokratsko-avtoritarna tvorba z omejeno politično participacijo. Ta boj poteka v vsaki državi posebej.
Slovenija je izrazit primer države, ki niha znotraj evropskega »zwischenzeita«. Formalno ima vse institucije liberalne demokracije, je članica EU, ima ustavni red. V praksi pa redno prihaja do političnih pritiskov na institucije, do relativizacije fašizma, demoniziranja antifašizma, instrumentalizacije prava, zlorabe referendumov in nadzornih organov. Za sabo ima obdobja tako imenovanega mehkega avtoritarizma, sploh zadnje Janševe vlade. Čeprav ima prvič v zgodovini za sabo nepretrganih 35 let parlamentarizma, se ne premika linearno. Ni več v tranziciji v klasičnem smislu, je pa še zelo daleč od tega, da bi bila konsolidirana demokracija. V katero smer bo šla, je torej še zelo nejasno.
Kamali Harris je na volitvah zmanjkala dve- do triodstotna udeležba podpornikov v ključnih »swing« zveznih državah. Ljudi, ki so abstinirali, bodisi zaradi razočaranja nad demokrati bodisi zaradi prepričanja, da so »vsi enaki«, bodisi zato, ker so prehitro pozabili, kako je bilo prvič pod Trumpom, čeprav se je takrat šele učil, kako si podrediti vse in vsakogar. Spomnite se teh odstotkov, ko boste marca premišljevali, ali se splača žrtvovati pol ure za odhod na volišče ali ne."
Vir: Mladina
