Kraji, ki jih imenujemo domovi, se po vsej Evropi spreminjajo. Ljudje težko najdejo stanovanje, ki si ga lahko privoščijo. Posledice podnebnih sprememb vplivajo na naše vsakdanje življenje, nove tehnologije pa preoblikujejo naš način življenja, dela in učenja. V takšnih časih je samoumevno, da se človek vpraša: ali se bom v svoji soseski jutri še vedno počutil/-a domače? Ali bodo moji otroci ali vnuki živeli v kraju, kjer se bodo počutili varne?
Ta vprašanja so v središču novega evropskega Bauhausa. Pobuda je bila zasnovana v pomoč ljudem, skupnostim in podjetjem pri oblikovanju prihodnosti, s katero se bodo lahko poistovetili – trajnostne, vključujoče prihodnosti, zasidrane v kakovosti življenja. Zamisel, nastala pred petimi leti, je postala gibanje s skoraj 2 000 organizacijami in več kot 700 projekti po vsej Evropi in zunaj nje. Vodijo jih ljudje, ki dokazujejo, da lahko skupaj uresničujemo spremembe.
Z domišljijo državljanov in inovativnih podjetij po vsej Evropi se že gradi prihodnost naših mest. V Luksemburgu gradbeni odpadki postajajo tridimenzionalno natisnjene opeke za nove stavbe. V Španiji mlade podjetnice predelujejo pomarančno lupino v trajnostni embalažni material. V Nemčiji so študenti in študentke od skice do zadnjega žeblja sodelovali pri zasnovi in izgradnji svojega študentskega doma s trajnostnimi materiali. S projektom v Grčiji pa se spreminja namen gorske šole iz leta 1955, v kateri se bodo poučevale tradicionalne tehnike obnove.
Ti projekti so pokazatelji že prisotne ustvarjalnosti po vsej Evropi. Skupaj pa sporočajo nekaj pomembnega: v Evropi ne primanjkuje inovacij. Zdaj je čas, da gradimo na teh temeljih in povečamo obseg pobude. V okviru strategije Komisije za cenovno dostopna stanovanja smo predlagali razširitev novega evropskega Bauhausa. Naši cilji so preprosti: širiti te ideje, jih hitreje krepiti in dosegati skupnosti, ki jih najbolj potrebujejo.
Želimo, da bi gibanje novega evropskega Bauhausa raslo in se osredotočilo na tri prednostne naloge: krepitev trajnostnosti, krožnosti in inovacij v krajih, ki jih gradimo, obnavljamo in katerih namen spreminjamo. Za povečanje obsega, zlasti tam, kjer je potreba po cenovno dostopnih in trajnostnih domovih največja, ter za prilagoditev prostora, v katerem živimo, podnebnim spremembam, bomo razširili obstoječo zbirko orodij. Zaradi vse pogostejših ekstremnih vremenskih dogodkov moramo na primer ponovno razmisliti o mestni infrastrukturi in jo preoblikovati. Od snežnih viharjev do poplav in suš, saj se vremenski vzorci drastično spreminjajo. Prilagoditi moramo svoj način življenja, vključno z našimi prihodnjimi domovi, da bomo okrepili odpornost naših sosesk in skupnosti po vsej Evropi.
