Vida Božičko Štajnberger
Visoke, ravne smreke z vencem in slovensko zastavo na vrhu bodo ves maj stale pred gasilskimi domovi, na trgih vasi in mest, pred občinskimi stavbami in v krožiščih. Večina jih postavi prav na zadnji aprilski dan, nekateri pa že prej. Gre za lokalni ponos vsakega kraja in za izraz skupnosti, saj ga vaščani tudi skupaj postavijo.
Tako je tudi na Ptujski Gori, kjer so na trgu pred baziliko kar dva dni močni možje pripravljali 30-metrsko smreko. Pripeljali so jo iz Stoperc, s spremstvom gasilskega vozila po strmi in ozki cesti. "Drevo je določil in označil logar, mi pa smo jo podrli in pripeljali do sem," je povedal povedal Milan Predikaka iz Turističnega društva Ptujska Gora, ki skrbi, da drevo izgleda in stoji kot mora. Najprej so jo oskubili vej in lubja, nato pa so pripravili kito iz smrekovine in bršljana ter tri vence.
Mlaj na Ptujski Gori ima na vrhu luč
"Gremo fantje. Tri, dva, ena - dvigni," je zavpil in deset parov močnih rok je dvignilo drevo ostali pa so hiteli umikati gredi in prestavljati vence po deblu navzgor. To so še nekajkrat ponovili. Pot jim je tekel iz čela in že je bil čas za pavzo in nekaj požirkov hladne pijače. "Zdaj moramo drevo okrasiti. Najprej smo ga ovili z kito iz zelenja, nato bomo nadeli še tri vence," je nadaljeval. Vence so pripeli z verigami od najmanjšega pri vrhu, do največjega nekje na sredini debla. "Letos smo izgled nekoliko nadgradili," je povedal eden od gospodov in zavezoval bele trakove na najvišji venec. "Odločili smo se, da bomo vence okrasili s trakov v barvah slovenske zastave. Najvišje bele, na drugem vencu modre in na tretjem rdeče," je povedal. Na vrh so obesili še zastavo in mlaj je pripravljen, da ga dvignejo v zrak. "Naše drevo je posebno tudi zato, ker ima na vrhu luč. Ta ves čas sveti. Ker smo tako visoko, je to nujno zaradi varnosti zračnega prometa," je še povedal Milan Predikaka.
Z kar nekaj dvigi in podstavljanjem vedno daljših palic so počasi dvigovali slavnostni mlaj. Vmes se je zvrstilo še nekaj pavz in vesela glasba pihalne godbe, ki je spremljala dogodek. "Ves mesec nas bo tukaj razveseljevalo to drevo, na zadnji majski dan pa ga bomo podrli. Že tradicionalno bomo deblo podarili najbolj radodarnemu donatorju," je še povedal Predikaka in z veseljem pogledal letošnjo smreko. "Res je lepa in ravna. A najlepši je ekipni duh, ki ga doživimo ob tem dogodku. Kar poglejte, cela vas se zbere. Možje iz vseh društev, jaz jim pravim staroselci, skupaj dvigujemo drevo, gospe pa med tem že pecivo nosijo na kup. Vsi smo zbrani in vsak nekaj prispeva," še doda in nadaljuje z delom. "Nikamor se nam ne mudi, do mraka bo drevo že stalo," še z nasmehom pove in nadaljuje z vzpodbujanjem močnih mož.
Mlaji pa ne stojijo le maja
"Tradicionalno postavljanje mlajev izvira iz predkrščanskega slavljenja pomladi in rasti. Sprva so mlaji pomenili zmago pomladi nad zimo in obeleževali novo življenje, kasneje pa so postali del cerkvenih in državnih obredov. V 19. stoletju so mlaje postavljali ob pomembnih dogodkih kot so bili cesarski obiski, v 20. stoletju pa so postali simbol delavskega gibanja in od tukaj izvirajo prvomajski mlaji," je zgodovino opisala fotografinja in umetnica Lucija Rosc, ki se raziskovalno ukvarjala z mlaji pri nas. Predvsem je raziskovala rojstnodnevne mlaje, ki so se začeli pojavljati konec 20. stoletja, danes pa se ob okroglih jubilejih postavljajo pred hiše slavljencev predvsem na podeželju. "Rojstnodnevni mlaji, kot jih poznamo danes, niso direktna pretvorba preteklih oblik mlajev, ampak so nekakšna sodobna izpeljanka starodavnih običajev, ki ohranja simboliko praznovanja, a se hkrati prilagaja sodobnim družbenim normam," razlaga. Kot pravi Lucija Rosc danes rojstnodnevni mlaji niso zgolj dekoracija ob okroglem obletnicah, ampak so postali oblika kreativnega izražanja, spodbujajo skupnost in pripadnost v času, ko sta individualizem in digitalna komunikacija močno spremenila način povezovanja med ljudmi. "V rojstnodnevnih mlajih prepoznavam spontano ljudsko umetnost, ki ne izhaja iz naučenih estetskih pravil, temveč iz preproste želje po ustvarjanju in praznovanju. Zelo me navdušuje, kako avtorice in avtorji mlajev, z veliko humorja in domiselnosti, vizualno povzamejo identiteto slavljenke ali slavljenca." nadaljuje. Rojstnodnevni mlaji tako niso več le klasične smreke, pač pa jih pogosto spremljajo dodatki, kot so prometni znaki s številko obletnice, plakati in predmeti, povezani s poklicem ali hobijem slavljenke ali slavljenca. "To ni samo poklon posamezniku, ampak je predvsem manifest skupinske povezanosti. Spodbuja trenutek, ko se ljudje združijo, vložijo svoj čas, znanje in ustvarjalnost v to, da skupaj ustvarijo nekaj za nekoga drugega. To se mi zdi v današnjem času izjemno dragoceno," še razmišlja umetnica, ki je zanimive primere zbrala v knjigi Rojstnodnevni mlaji.
