Novi predsednik sindikata: "Kmetje smo na koncu prehranske verige"

Ivan Brodnjak ob prevzemu funkcije opozarja na nizko vrednotenje poklica in naraščajoče stroške kmetovanja

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Ivan Brodnjak: "Kmetijske krajine je v Sloveniji 70 odstotkov, s kmetijstvom pa se ukvarjata le dva odstotka ljudi. Od teh ljudi pa je odvisno, kako bo Slovenija v prihodnje videti."
Igor Napast

Po več kot desetletju vodenja Sindikata kmetov Slovenije je prišlo do menjave na vrhu organizacije. Antona Medveda je na mestu predsednika nasledil Ivan Brodnjak iz Hajdoš, dolgoletni kmetijski svetovalec in član sveta KGZS.

Novi predsednik sindikata je po izvolitvi za Večer povedal, da bo poleg že znanih težav opozarjal tudi na trenutne razmere, povezane z rastjo cen energentov. "V kmetijstvu se je kmetijska nafta podražila za 54 odstotkov, kar najbolj občutimo prav kmetje," poudarja Brodnjak in dodaja, da se sektor ob tem počuti zapostavljenega. Po njegovih besedah je pomen kmetijstva za državo velik, a število ljudi, ki se z njim ukvarjajo, majhno. "Kmetijske krajine je v Sloveniji 70 odstotkov, s kmetijstvom pa se ukvarjata le dva odstotka ljudi. Od teh ljudi pa je odvisno, kako bo Slovenija v prihodnje videti," izpostavlja. Kljub temu se razmere po njegovem mnenju slabšajo, saj je kmetov vse manj, mladi pa se za prevzem kmetij redko odločajo. Razlog vidi tudi v družbenem položaju poklica: "Status kmeta je še vedno slabšalen in nizko vrednoten."

Na neenak položaj kmetov opozarja tudi s primerom cen hrane. "Lani je bila cena kilograma kruha 3,83 evra. V tej ceni je le okoli 20 centov vredna moka," pravi in dodaja, da so kmetje v prehranski verigi na njenem koncu. To po njegovih besedah dolgoročno vpliva na opuščanje kmetijstva in slabšanje prehranske varnosti. Ob tem izpostavlja tudi neugodno starostno strukturo v panogi. Povprečna starost kmetov presega 60 let, naslednikov pa je premalo. "O kmetijstvu začnemo razmišljati šele, ko obstaja nevarnost, da ne bo hrane. Najprej pride energetska kriza, takoj za tem pa lahko pride tudi do pomanjkanja hrane," opozarja.

Rešitve vidi predvsem v izboljšanju položaja kmetov v družbi in ekonomskih pogojih dela. "Najprej se mora izboljšati odnos do kmeta. V Avstriji je kmet takoj za zdravnikom, pri nas pa nekje na zadnjem mestu," pravi. Med možnimi ukrepi omenja zaščito slovenske hrane, zagotovitev minimalnega dohodka za kmete ter razbremenitev obdavčitve. Opozarja tudi na težke socialne razmere: "Na kmetijah je štirikrat več samomorov kot v drugih poklicih, kar kaže na kombinacijo ekonomske in socialne stiske."

Kljub razgretemu ozračju v sektorju pa za zdaj novi predsednik ne razmišlja o protestih, a dodaja, da je sindikat že v svoji naravi borben. "Naloga sindikata je, da se bori za pravice kmetov. Tako bo tudi v prihodnje, ne glede na to, kakšna bo prihajajoča vlada," sklene.

Kot smo že poročali, sta se na volitvah za predsedniško funkcijo potegovala Brodnjak in Janez Režek Muri, kmet iz Bohinja in član Združenja slovenske kmečke iniciative. Člani so prepričljivo podprli Brodnjaka, ki je prejel približno dve tretjini glasov. Ob tem so izvolili tudi novo vodstvo sindikata. Podpredsedniške funkcije bodo opravljali Andreja Hace, dosedanji predsednik Anton Medved in Boris Orešek, medtem ko se dolgoletna člana sindikata Milan Unuk in Franc Küčan od funkcij poslavljata.

Želite dostop do Večerovih digitalnih vsebin?
Izberite digitalni paket po vaših željah in si zagotovite dostop do spletnih vsebin na vecer.com že za 1,49 €
Želim dostop

povezani prispevki

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta