Kmetijska ministrica Mateja Čalušić se je danes v Kidričevem udeležila seje tamkajšnjega odbora za namakalni sistem, na kateri so govorili o pripravah na uvedbo državnega namakalnega sistema, ki ga na tem območju načrtuje sklad kmetijskih zemljišč in gozdov. Odbor je skupaj s kidričevsko občino poskrbel za soglasja in pogodbe s kmeti.
Kot je povedal župan Kidričevega Anton Leskovar, so svojo nalogo naredili, zdaj pa sta na vrsti sklad kmetijskih zemljišč in država, ki bo morala zagotoviti sredstva za uresničitev projekta. Po njegovi oceni gre za skoraj sto milijonov evrov, a verjame, da jim bo uspelo, saj si kmetovanja brez namakanja v prihodnje ni mogoče predstavljati.
"Zahvaljujem se vsem kmetom oziroma vsem, ki obdelujejo kmetijska zemljišča, da so prepoznali prednost, ki jo še imamo. Verjamem, da se bodo sredstva našla. Pogovarjamo se o stoodstotnem sofinanciranju in mi smo zainteresiranost pokazali," je dodal Leskovar.
Ministrica Čalušić je pohvalila aktiven pristop lokalnega okolja, saj bodo na ta način prišli do odpornejšega kmetovanja in pridelave hrane, bodisi za lastne namene ali pa za trg. Kot je poudarila, marsikje ni takšnega posluha, na tem območju pa so lastniki zemljišč prepoznali potrebo po namakanju. "Večkrat govorimo o podnebnih izzivih. Leto 2025 je bilo četrto najtoplejše v zadnjih desetletjih, zato je treba take projekte podpreti," je dodala.
Država po njenih besedah prepoznava potrebe po namakanju, a je bilo doslej na voljo premalo sredstev za ta namen, saj je želja na terenu precej večja od razpoložljivega denarja. V tej perspektivi je na voljo le devet milijonov evrov, zato je po njenem prav zdaj primeren čas, da se pripravijo na naslednje obdobje, dotlej pa je potrebno zagotoviti vodna soglasja.
Ob tem je tudi sama povedala, da je projekt na območju Kidričevega ocenjen na okoli sto milijonov evro, interes zanj pa so pokazali tudi v Ajdovščini, kjer naj bi bila številka podobna. "Zato bo moralo ministrstvo začeti načrtovati z organizacijami, ki se trudijo na tem področju, in zagotoviti bistveno več sredstev, saj je to prihodnost našega kmetijstva," je še dodala Čalušić.
Direktorica sklada kmetijskih zemljišč Irena Tušar se je za dobro sodelovanje zahvalila predstavnikom odbora, ki so šli od hiše do hiše in zagotovili to, kar jim za zdaj v nekaterih drugih delih države zelo težko uspeva. "Sklad zelo težko zbira soglasja na terenu. Ugotavljamo, da se premalo lastnikov zaveda prednosti, ki jih prinašajo namakalni sistemi," je dejala.
Kot je povedala, so si zastavili zelo visoke cilje. Kidričevski projekt vključuje tri namakalne sisteme. Na območju Kidričevega je predvidenih 954 hektarjev, na območju Lovrenca na Dravskem polju 235, še dodatnih 150 hektarjev pa na območju Ravnega polja. Ob tem v bližini pripravljajo še projekte za namakalne sisteme v Staršah, Hajdini in Limbušu, pogovori potekajo tudi za namakalni sistem Markovci.
Časovnico je po njenih besedah v tem trenutku težko napovedovati, saj jih čaka ogromno dela s pridobivanjem dovoljenj, v ta namen se bodo kmalu kadrovsko okrepili.
