Tjaša Gajšek
Točno ob polnoči, v noči s ponedeljka na torek, se je s tradicionalnim kurentovim skokom pričel pustni čas. Eden največjih dogodkov ob tem mističnem ritualu, na katerem si kurenti ob soju ognja prvič nadenejo zvonce ter z glasnim zvonjenjem pričnejo odganjati zimo in zlo, je tradicionalno kurentov skok na domačiji Zvonka Križaja, drugega princa karnevala Zokija Matevža, v Budini, v Spuhlji. Letošnji je bil že 25. "Ko sem imel leta 2001 čast, da sem lahko bil princ karnevala, je bil ta običaj skorajda pozabljen. Toda še iz svojega otroštva se dobro spomnim, kako smo otroci komaj čakali na svečnico, velik krščanski praznik, ko smo si lahko prvič nadeli zvonce." Svečnica, in s tem kurentov skok, je zmeraj 2. februarja, spomni nekdanji princ. Toda na kurentovem skoku niso samo kurenti, temveč tudi pokači, ki jim dajo prednost, da z biči oznanijo pustni čas, ki je pred nami. Tudi letos pa se je zbralo več sto obiskovalcev.
Množično zbiranje kurentov ob kresu danes predstavlja nadomestek nekdanjega večernega obhoda kurentov po vaseh. Opremljeni le z zvonci in ježevkami zbrani kurenti takoj po polnoči na svečnico prvi pozdravijo pustni čas.
Če je bilo leta 2001 na kurentovem skoku v Budini 360 kurentov, jih je v zadnjih letih vsakič med 600 in 700, odvisno od vremena in tega, kateri dan v tednu je, pripoveduje Križaj. Nobena novost več ni, da si kurentijo oblečejo tudi ženske in otroci, tako je tudi na skoku. "Otroci z naše ulice ne grejo danes v šolo," smeje pojasni gostitelj.
"Ko je čas za pust, se vse pozabi"
Pravi kurent o pustnem času začne razmišljati vsaj za božič. Takrat pregleda zvonce in opremo, preveri, če je niso načeli molji, ... pa tudi sicer je treba kurentijo čez leto zračiti. Priprave so dolgotrajne, pomenijo pa veliko srečevanj s prijatelji, ki jih morda nisi videl vse od prejšnjega pusta, razloži Zvonko Križaj. Pusta se na Ptuju in okolici, od koder je tudi prišel v mesto, nikoli ne naveličajo, tudi Križaj se ga ne, temveč z njim vsako leto živijo. To jim tudi premaga prebroditi težki duh časa, ki ga čutimo vsi. "Ko je čas za pust, se vse pozabi. Pust je tisti del leta, ko kurenti odganjajo zle duhove in vsi mislimo samo na dobro in lepo," je optimističen Križaj.
Letos bo pust sicer kratek, le dva tedna sta namreč do 17. februarja, pustnega torka, ko se bomo od pusta z njegovim pokopom tudi poslovili. Toda pred nami sta najprej dva tedna domišljije, igrivosti, veselja in ustvarjalnosti. Pust pa tako ali tako, ne glede na njegovo uradno trajanje, zmeraj zelo hitro mine, še doda Križaj, ki bo tako kot številni kurenti nastopil na obeh povorkah na Ptuju v okviru 66. Kurentovanja. Toda zanj in številne druge s tem pusta ni konec, čaka jih udeležba na karnevalih v državah nekdanje Jugoslavije, še pove Križaj.
Prva povorka na Ptuju v soboto, 7. februarja
Uradno se 66. Kurentovanje pričenja z Otvoritveno etnografsko povorko s predajo oblasti v mestu, ko se bodo ponovno v prikazu dediščine združili avtohtoni lokalni in drugi tradicionalni pustni liki Slovenije ter tujine, in sicer v soboto, 7. februarja. Po zaključeni povorki sledi zabava pred Mestno hišo z glasbeno skupino Zlata žila. Poskrbljeno bo tudi za animacijo otrok in pustno kulinariko v času med in po povorki. V letošnji etnografski povorki se bo predstavilo 81 skupin in društev ter 2.456 udeležencev.
Ptuj bo na pustno nedeljo, 15. februarja, v sklopu Mednarodne karnevalske povorke ponovno prevzel primat v množični predstavitvi likov in mask. Predstavilo se bo več kot 3.500 udeležencev, od tega 15 karnevalskih skupin v tekmovalnem delu.
Na vseh prireditvah javnega pomena organizatorji pričakujejo približno 8.500 sodelujočih, kar Kurentovanje uvršča na sam vrh prikazov pustne dediščine v Sloveniji in Evropi.
