Sever in jug: Saj se ve, kje je drama

Kar je bila še štiri mesece nazaj tragedija, tak šok, da je Danski grozil nogometni razpad, saj je življenje vredno precej več od igre, je postal strašen prikaz moči. Nove volje. Junija, na prvi tekmi Eura s Finci, so se Danci v Köbenhavnu borili za življenje Christiana Eriksena. V čudni odločitvi, da se tekma nadaljuje, izgubili z 0:1. Naposled pa šli do polfinala. Danes? Eriksen je k sreči okej, s srčnim spodbujevalnikom na pol upokojen, še vedno je nogometaš milanskega Interja, a ne igra. Tudi brez asa, ki je bil glavni v kvalifikacijah za SP 2018, ki je v dodatnih kvalifikacijah zabil hat-trick sredi Dublina, da je Irce minilo do fuzbala, je Danska po Nemčiji druga evropska reprezentanca, ki si je že zagotovila nastop na SP 2022 v Katarju.

Resda ji je malo pomagal žreb, da je v skupini F po osmih krogih pri popolnih osmih zmagah s popolno gol razliko 27:0. Škotska, Izrael, Avstrija, Ferski otoki in Moldavija se niso izkazali za dostojne partnerje. A nasujte 27 komadov vsem tem, če lahko ... Danska leti. Kar je bil Eriksen, je zdaj Mikkel Damsgaard, nogometaš Sampdorie, kar se je zdela Euro črnina, počasi spominja na Euro '92. Saj se spomnite tistega čudeža, kdo bi se ga spomnil bolje kot mi iz razpadle Jugoslavije, ko so Dance namesto Juge z obmorskih počitnic vpoklicali za evropsko prvenstvo in so šli do senzacionalnega naslova prvakov.

Tako je zgoraj na severu. Če je na jugu kaj ostalo enako do današnjega dne, je to - drama. In njeni najboljši predstavniki so Hrvati. Po remiju s Slovaško (2:2) v Osijeku se hkrati predajajo strahovom in optimizmu v naši skupini H. "Še vedno imamo vse v svojih rokah," se opogumlja Zlatko Dalić, selektor, ki mora za prvo mesto in neposredno uvrstitev v Katar zmagati na Malti in v Splitu z Rusi. "Morda je celo bolje tako. Vsakič, ko igramo na točko, se slabo konča."

Ravno tega, da je dve tekmi pred koncem vse v hrvaških rokah, se bojijo navijači: šestkrat so potrebovali zaključni zmagi, vseh šest točk, za uvrstitev na velik turnir, uspelo jim je le leta 2015 pod komando Anteja Čačića, dve leti prej takoj priljubljenega in še hitreje odstavljenega trenerja Maribora. No, če so že morali v dodatne kvalifikacije, in morali so šestkrat, jim nikoli ni spodletelo, kar žal vemo tudi Slovenci. A to ni Bežigrad in leto 2003, Dado Pršo in Mladen Dabanović ... Tokratnega play-offa, marčevskih treh mini turnirjev s po štirimi reprezentancami, s polfinalom in finalom na eno samo tekmo in z enim samim prvakom, se vsi bojijo kot hudič križa.