Darja Kocbek
Umetna inteligenca je lahko dobra in je lahko slaba. Lahko nam ogrozi delavske pravice, lahko pa nam jih izboljša. Umetna inteligenca ima na drugi strani človeško inteligenco, je na posvetu Digitalna prihodnost dela dejal dr. Mirko Pečarič, dekan fakultete za upravo. Nikomur škodovati, pošteno živeti in vsakomur dati svoje – kar je napisal rimski pravnik Ulpijan, po njegovih besedah velja tudi za umetno inteligenco.
Sproti je treba opazovati, kaj se dogaja, urediti, kar ni prav, in delati v najboljši mogoči luči za dobro vseh. "Če se med seboj pogovarjamo in si zaupamo, da vemo, da nam bo nekdo pomagal, ko bomo v težavah, potem element negotovosti odpade. Skratka ljudje, ljudje, ljudje," je poudaril Mirko Pečarič.
Rešitev je v odgovorni uporabi umetne inteligence
Lara Nemac, avtorica knjige Umetna inteligenca in delovno pravo, je prav tako pojasnila, da je umetna inteligenca orodje in da je od nas odvisno, kako jo bomo uporabili. Tudi ona vidi rešitev v odgovorni uporabi. Informiranost pa zmanjša strahove posameznikov, ki uporabljajo orodja. Pravo se sicer vedno na neravnovesje, ki pride na trg dela in skuša zaščititi delavca, odzove z zamikom. Na enak način bo zakonodaja sledila tudi razvoju umetne inteligence. "Zagotovo bomo dobili nove pravice, stare pravice bomo drugače razlagali. Pomembne vloge ne bo imela samo zakonodaja, ampak tudi praksa," je povedala.
Eno od vprašanj, ki jih bo treba pravno urediti, je, kako urediti področje varnosti in zavarovanj v času, ko na daljavo lahko delamo kjerkoli. Tako se recimo lahko poškodujemo med delom na jadrnici sredi Jadrana. Lara Nemac je pojasnila, da to sploh ni vprašanje samo za področje delovnega prava, ampak tudi socialne varnosti. Veljavno delovno pravo še vedno temelji na krajevni pristojnosti. Kje zaposleni dela, je z delom od doma v Sloveniji in tudi iz tujine postalo aktualno v času epidemije novega koronavirusa.
"Umetna inteligenca je lahko dobra in je lahko slaba. Ima pa na drugi strani človeško inteligenco"
"Tukaj se je zelo pokazalo, kako pravo ni bilo opremljeno na soočenje s takimi izzivi. Instituti, ki jih je imelo takrat na voljo, so se izkazali kot neučinkoviti za tovrstne primere," je spomnila Lara Nemac. Težava ni v regulaciji kot taki, ampak v rigidnosti. Zaščita delavcev z vidika socialnih pravic po njenem mnenju ni taka, da bi zavirala razvoj, inovacije, konkurenčnost.
Iz vsebine
- Umetna inteligenca ni sama po sebi grožnja, temveč orodje, katerega učinki so odvisni od odgovorne rabe in družbenih dogovorov.
- Pravo in socialni sistemi zaostajajo za realnostjo trga dela, zlasti pri delu na daljavo, čezmejnem delu in socialni varnosti.
- Težava ni v regulaciji kot taki, temveč v njeni rigidnosti in neprilagodljivosti hitrim tehnološkim spremembam.
- Namesto osredotočanja na omejevanje umetne inteligence bi se morali več pogovarjati o tem, kako se bodo ljudje prilagodili novim vlogam in znanjem.
- Avtomatizacija že prevzema del kreativnega dela; ključno vprašanje je, kje ostaja prostor za človeško ustvarjalnost.
- Prihodnost krajšega delovnega časa ni tehnološki, temveč socialni in politični problem.
- Produktivnost raste, delovni čas pa ostaja enak – brez sprememb delavskih pravic se to ne bo spremenilo.
- Mladi morajo razvijati komunikacijske veščine, kritično mišljenje in sposobnost sodelovanja, ne le tehničnega znanja.
- Digitalna preobrazba ni zgolj tehnološki izziv, temveč vprašanje demokracije, zaupanja in družbene pogodbe.
Od takrat so bile sprejete začasne rešitve, o katerih pa še ni konsenza. Teh težav nima samo Slovenija. V pogovorih z drugimi državami glede socialnega varstva je treba premisliti o rešitvah, ki bodo posamezniku zagotavljale, da bo najbolje zavarovan in da hkrati ne bi bil samo on dolžan plačevati davkov in prispevkov. Pravo sicer do določene mere lahko regulira, ni pa njegova naloga, da tekmuje s hitrostjo razvoja tehnologije. Če je tako, pridemo do nepremišljenih, preuranjenih rešitev, opozarja Lara Nemac.
Sploh se še nismo začeli pogovarjati, kaj bomo z orodji umetne inteligence počeli
Daniel Fazlić, direktor digitalnega razvoja pri Bloomberg Adria, vidi problem v tem, da se sploh še nismo začeli pogovarjati, kaj bomo z orodji umetne inteligence počeli. Pogovarjamo se o tem, kakšen problem bo, kako to z zakonodajo omejiti. Zdaj vemo, da orodja umetne inteligence že prevajajo tako dobro, da to večini podjetij zadostuje. To se je zgodilo zelo hitro, tako se lahko zgodi, da čez tri leta morda ne bomo več potrebovali pravnikov. "Zato se je treba začeti pogovarjati, kaj bomo mi kot posamezniki počeli čez pet let, in se manj ukvarjati s pravom, kaj se bo z nami zgodilo. S tem omejevanjem se sami streljamo v kolena," je opozoril Daniel Fazlić.
"Umetna inteligenca je orodje – od nas je odvisno, kako jo bomo uporabili"
Delo od doma je bilo po njegovem mnenju absurd zaradi zahtev države za ureditev delovnih mest doma (ustrezna svetloba, pravilni stoli …). "Kot da ljudje ne bi bili odgovorni in ne bi bili sposobni sami poskrbeti za primerne razmere, da bi lahko delali. To, da gremo regulirat stvari, ki jih ni mogoče regulirati, je naš trend za vsako zadevo, tudi za umetno inteligenco," poudarja.
Za uspešno pripravo na digitalno prihodnost dela pa študentom in mladim nasploh svetuje, naj se, namesto da gledajo TikTok, učijo recimo, kako dela sonar na podmornici. Naučijo naj se pogovarjati po telefonu in komunikacijskih veščin za pogovore z ljudmi, to je namreč največja težava, ki jih imajo v podjetjih s tistimi, ki prihajajo v službo. Ljudje se ne znajo pogovarjati, zato je to veščina, ki je v podjetjih trenutno med najbolj iskanimi in zaželenimi.
Vzeti si je treba dan brez umetne inteligence, da se možgani ne polenijo
Marko Štefančič, direktor Kompetenčnega centra za umetno inteligenco (KCUI), je spomnil, da je ekonomist John Maynard Keynes pred skoraj 100 leti napovedal, da bodo ljudje v letu 2030 zaradi tehnološkega razvoja delali samo še 15 ur na teden. "In kdo danes dela 15 ur na teden? Zato se je treba pogovarjati, kako bomo prišli do rezultatov umetne inteligence in kako jih bomo poželi. Socialni partnerji, podjetja, civilna družba morajo doseči družbeni konsenz glede prihodnosti in se odločiti, kako bomo to poželi," svetuje. Ključno vprašanje za gospodarstvo pa je, kaj lahko avtomatiziramo.
"Vzemite si dan brez umetne inteligence, da se možgani ne polenijo"
V družbi nasploh se je treba vprašati, kje želimo biti čez deset let. Umetna inteligenca je že prevzela velik del kreativnosti ljudi. Prevajanje, priprava fotografij, priprava filmov so stvari, ki jih naredi precej bolje kot človek. Vprašati se moramo, kje smo mi lahko kreativni, kje se lahko pokažemo. "Vzemite si dan, ko delate brez umetne inteligence, brez zaslonov, pišite na roko, ustvarjajte, da se možgani ne polenijo," svetuje Marko Štefančič.
Ohraniti je treba kakovost študija, zato je čas, da se spremeni preverjanje znanja
Fazli Gashi, član predsedstva Študentske organizacije Slovenije, je poudaril, da se študenti morajo vključiti v socialni dialog. Orodja, ki jih ponuja umetna inteligenca tudi v času študija, so dodatek, ki pomaga se učiti. "Se pa je treba zavedati, da nas ne sme nadomestiti in moramo ohraniti kakovost študija, zato je čas, da se spremeni preverjanje znanja tako, da bo mogoče res dokazati znanje študenta. Slediti je treba času, biti moramo željni znanja in novosti, kot je umetna inteligenca, vzeti kot dodatek k tistemu, kar znamo," je prepričan.
Jernej Kastelic iz sindikata Mladi plus je glede Keynesove napovedi, da bomo delali 15 ur na teden, dejal, da se bo to zgodilo izključno tako, da bomo ohranili delavske pravice. Samo na ta način bodo lahko delavci delali manj kot danes. "Da se ne zavajamo, produktivnost je v zadnjih 100 letih narasla za 100 odstotkov. Že iz tega razloga bi lahko danes delali manj, pa še zmeraj delamo 40 ur na teden," je poudaril.
Finančna kriza 2007/08 po njegovih besedah ni nastala zaradi delavcev, ampak zato, ker je kapital postal preveč požrešen. Sedanji čas je podoben tistemu. Za mlade od takrat ni več stalnih zaposlitev, te so nadomestila prikrita delovna razmerja. "Mladi se moramo povezovati, da nam ne bo treba poslušati, da v prihodnje varnih zaposlitev ne bo več. Ampak jih bo več," poudarja Jernej Kastelic.
Šibki smo v politikah
Profesorica na fakulteti za upravo dr. Valentina Franca je pojasnila, da delati 15 ur na teden ni problem. Problem je socialna varnost in tega ne znamo spremeniti. "Vse je vezano na socialo. Zakaj osem ur? Ker tako piše v socialni zakonodaji, ker je vse vezano na čas. To je sistem iz 19. stoletja. To je treba spremeniti. Če hočemo imeti varnost, ki jo tudi sama zagovarjam, ni druge možnosti. A nismo sposobni ugrizniti v to kislo jabolko. Za delo, ki ga sama opravljam, danes potrebujem pol manj časa kot pred dvema letoma. To je nova družbena pogodba, ki je v Evropi nismo sposobni narediti, v Sloveniji pa še manj. Kje smo mi šibki? V politikah. Sprejmemo zakon in naredimo kljukico, potem pa ne izvedemo nobenega ukrepa," je razložila.
Predsednik državnega sveta Marko Lotrič je poudaril, da digitalizacija ne pomeni zgolj tehnoloških sprememb, temveč globoko družbeno preobrazbo, ki vpliva na način dela, delovanje demokracije in zaupanje v institucije. Izpostavil je, da preobrazbe trga dela ni mogoče ločiti od celostnega razvoja države, demokracije in varnosti, in opozoril na pomen pravične, vključujoče in odgovorne digitalne transformacije. Posvet sta v partnerstvu s fakulteto za upravo organizirala državni svet in družba Wolt Slovenija.
