Mitja Sagaj
Slovenija je danes v zanimivem podjetniškem trenutku. Na eni strani ima generacijo podjetnikov, ki je v zadnjih treh desetletjih ustvarjala podjetja, delovna mesta in izvozne zgodbe. Na drugi strani nastaja nova generacija startup podjetnikov, vlagateljev in tehnoloških ekip, ki razmišljajo globalno že od prvega dne. Oboji pa se pravzaprav soočajo s podobnim vprašanjem: ali zna država prepoznati razvojni potencial podjetništva ali pa ga še vedno razume predvsem kot nekaj, kar je treba administrativno nadzorovati. Verjetno je potrebno oboje, a na ustrezen način.
Prav zato se zanimivo dopolnjujeta zgodba starejših podjetnikov, o kateri pišejo avtorice Slovenskega podjetniškega observatorija 2025, in razmišljanje Nine Dremelj, predsednice Poslovnih angelov Slovenije ter partnerice sklada Vesna. Na prvi pogled govorita o različnih svetovih — o podjetnikih v fazi nasledstva ter o startupih, kapitalu za spodbujanje rasti in deeptechu. Toda v resnici obe zgodbi razkrivata isto težavo slovenskega podjetniškega prostora: premalo organiziran prenos znanja, kapitala in podjetniške energije med generacijami.
Pri podpori podjetništvu pogosto zmanjka pragmatičnosti
Starejši podjetniki niso problem slovenskega gospodarstva, ampak eden njegovih največjih razvojnih kapitalov. Njihova ključna prednost niso zgolj podjetja, ki so jih ustvarili, ampak predvsem izkušnje, poslovna presoja, mreže in razumevanje trgov. Prav zato je pomembno sporočilo raziskave, da se večinoma ne želijo preprosto umakniti. Ne želijo “ugasniti”, ampak postati mentorji, investitorji ali svetovalci.
To pa je točno tisto, kar slovenski startup ekosistem danes najbolj potrebuje.
Nina Dremelj v intervjuju večkrat poudari, da investitorji ne vlagajo le v ideje, ampak predvsem v ljudi in ekipe. Kapital sam po sebi ni dovolj. Ključno vprašanje postaja, ali zna podjetniški ekosistem povezati ljudi z različnimi izkušnjami, znanjem in pogledi. Slovenija pa je pri tem še vedno precej razdrobljena.
Po eni strani imamo starejšo generacijo podjetnikov z ogromno praktičnega znanja o vodenju podjetij, prodaji in mednarodnem poslovanju. Po drugi strani imamo mlade startup ekipe, ki razumejo nove tehnologije in globalne trge. Toda med obema svetovoma še vedno ni dovolj organiziranih mostov. Prav to razkriva raziskava o starejših podjetnikih. Mentorski potencial obstaja, pripravljenost za sodelovanje obstaja, manjka pa sistem, ki bi to znal povezati.
To je še posebej pomembno zato, ker se Slovenija hitro stara tudi podjetniško. Velik del podjetij bo v naslednjih letih vstopil v fazo prenosa lastništva ali vodenja. Če bodo ti prehodi slabo pripravljeni, bomo izgubljali podjetja, znanje in razvojni potencial. Prav zato vprašanje nasledstva ni več zgolj zasebna tema družinskih podjetij, ampak pomembno gospodarsko vprašanje.
Dremljeva hkrati opozarja še na drugo slovensko težavo — pogosto smo boljši v ustvarjanju znanja kot v ustvarjanju okolja. Slovenija ima močno inženirsko tradicijo, kakovostne tehnološke ekipe in presenetljivo veliko deeptech potenciala. Imamo uspešne startup zgodbe, vlagatelje in podjetnike, ki želijo del kapitala vračati v ekosistem. Toda pri podpori podjetništvu pogosto zmanjka pragmatičnosti.
To se vidi tako pri startupih kot pri starejših podjetnikih. Eni opozarjajo na administrativno zahtevnost investicij, drugi na nizko uporabnost javnih spodbud. Eni podjetja selijo v Delaware ali Estonijo, drugi težko najdejo učinkovito podporo pri nasledstvu in digitalni transformaciji. V obeh primerih problem ni nujno pomanjkanje idej ali kapitala, ampak predvsem preveč zapleteno okolje.
Morda najbolj zanimivo sporočilo obeh zgodb pa je nekaj drugega: Slovenija ima bistveno več podjetniškega potenciala, kot si pogosto priznamo. Nina Dremelj zelo neposredno opozori, da smo Slovenci premalo ponosni na svoje podjetniške uspehe. To ni nepomembna opazka. Družbeni odnos do podjetništva namreč močno vpliva tudi na pripravljenost ljudi za tveganje, investiranje in ustvarjanje novih zgodb.
Slovenija ima danes priložnost, da poveže izkušnje starejših podjetnikov, kapital vlagateljev in tehnološko znanje startup ekip. Če bomo znali te elemente povezati, lahko dobimo precej močnejši podjetniški ekosistem, kot ga imamo danes. Če tega ne bomo znali narediti, pa bomo še naprej izgubljali podjetja, znanje in razvojne zgodbe, ki bi lahko ostale doma.
