(ANALIZA) Starejši podjetniki niso zgodba o umiku, ampak o preoblikovanju vloge

Starejši podjetniki niso le zgodba o umiku, ampak o kontinuiteti, prenosu in preoblikovanju svoje vloge. V njihovem primeru podjetniško vprašanje ni več le, kako podjetje čim hitreje širiti, ampak kako ohraniti njegovo stabilnost, kako pravočasno prenesti odgovornost, kako ne izgubiti ključnega znanja in kako ustvarjeno vrednost prenesti v naslednjo fazo. Prav zato starejših podjetnikov ne bi smeli obravnavati kot obrobne skupine na koncu podjetniške poti, temveč kot posebno razvojno fazo podjetništva, ki odpira pomembna vprašanja nasledstva, mentorstva in novih poslovnih priložnosti.

Izkušnje starejših podjetnikov kot razvojni kapital

Prva velika prednost starejših podjetnikov (55+) je, da njihovo podjetništvo temelji na akumuliranih izkušnjah. To ni nepomembna podrobnost, ampak pogosto osrednja konkurenčna prednost. Starejši podjetniki praviloma bolje poznajo panogo, poslovne cikle, značilnosti kupcev, vrednost odnosov in posledice napačnih odločitev. Njihovo podjetništvo je zato pogosto manj impulzivno in temelji na boljši presoji. Podatki kažejo, da svojo raven človeškega kapitala ocenjujejo visoko. Povprečna ocena trditve, da je njihovo znanje aktualno in konkurenčno, je 4,3 od 5, visoko pa ocenjujejo tudi obvladovanje temeljnih komercialnih veščin, kot so prodaja, oblikovanje cen in finančno vodenje. To razbija stereotip, da so starejši podjetniki predvsem manj prilagodljivi ali strokovno zastareli. Prej nasprotno, v ospredju je precejšnja strokovna in poslovna samozavest, čeprav se nekoliko več vrzeli pokaže pri pravno-davčnih osnovah poslovanja.

Pomemben del razvojnega kapitala starejših podjetnikov je tudi razmeroma stabilna finančna osnova. Med finančnimi indikatorji najvišjo povprečno oceno dosega trditev, da lastna sredstva zadoščajo za načrte v naslednjih 12 do 24 mesecih (3,8 od 5), kar potrjuje tudi podatek, da 70 odstotkov podjetnikov navaja dovolj lastnih virov za nadaljnje korake.

Razmeroma ugodno je ocenjena tudi dostopnost bančnih kreditov, ki dosega povprečno oceno 3,6, s to trditvijo se strinja ali popolnoma strinja 62 odstotkov anketiranih. Slabše pa so ocenjene javne finančne spodbude. Njihova dosegljivost dosega povprečno oceno 3,2, njihova uporabnost pa le 2,8, kar je najnižja ocena v tem sklopu. Prav tu se pokaže pomemben paradoks, da težava ni le v formalnem dostopu do instrumentov, ampak predvsem v njihovi praktični uporabnosti, administrativni zahtevnosti in prilagojenosti dejanskim potrebam podjetnikov v zrelejši fazi kariere. Uporabnost javnih spodbud negativno ocenjuje 38 odstotkov podjetnikov, pozitivno pa le 31 odstotkov.

Ne popoln umik iz podjetništva, ampak drugačna vloga

Starejši podjetniki si večinoma ne želijo preprosto izginiti iz podjetniškega prostora. Njihova ambicija ni nujno konec aktivnosti, ampak sprememba vloge. Najprivlačnejša prihodnja vloga po 55. letu je vloga lastnika - investitorja, ki jo navaja 53 odstotkov anketiranih. Sledi operativno delo v zmanjšanem obsegu, približno tretjina pa se vidi v svetovalni ali nadzorni vlogi. Popolna upokojitev ostaja najmanj privlačna možnost. Tudi povprečne ocene kažejo, da je najvišje ocenjena želja ostati aktiven tudi po upokojitvi, visoka pa je tudi motiviranost za mentorsko delo in pripravljenost občasno svetovati podjetju po prenosu. To pomeni, da starejši podjetnik praviloma ni nekdo, ki bi želel "ugasniti", ampak nekdo, ki želi na novo uravnotežiti vpliv, odgovornost in obremenitev.

Ta sprememba je pomembna tudi širše. Dokler starejše podjetnike razumemo le kot skupino pred izhodom, spregledamo njihovo dejansko razvojno vrednost. Ko pa jih razumemo kot potencialne lastnike - investitorje, mentorje, svetovalce, nadzornike ali nosilce prenosa znanja, dobimo povsem drugačno sliko. Tedaj vprašanje ni več, ali ostajajo aktivni, temveč kako in pod kakšnimi pogoji. Prav tukaj pa se začnejo tudi resni izzivi podpornega okolja.

Največji izziv ni starost, ampak upravljanje prehoda

Pri starejših podjetnikih se ključni premik ne kaže toliko v tem, da bi bili manj podjetni, ampak v tem, da se njihova pozornost preusmeri od rasti k prehodu. Mlajši od 55 let so izrazito razvojno naravnani, saj jih 73 odstotkov načrtuje rast podjetja, 34 odstotkov tudi tehnološko transformacijo. Pri podjetnikih 55+ pa je slika drugačna. Kar 39 odstotkov jih razmišlja o prenosu dela lastništva ali vodenja, 33 odstotkov pa o popolnem izstopu oziroma prodaji podjetja. To pomeni, da v ospredje stopa vprašanje, kako podjetje prenesti, ne da bi pri tem izgubilo stabilnost, ključne odnose, delovna mesta ali razvojni potencial.

Prav tu se skriva eno največjih tveganj slovenskega podjetniškega prostora. Težava ni v tem, da se podjetniki starajo, ampak v tem, da so prehodi pogosto premalo načrtovani, premalo podprti in prepozni. V praksi to pomeni, da se vprašanja nasledstva, delitve odgovornosti, priprave naslednikov, prodaje podjetja ali preoblikovanja vloge ustanovitelja pogosto odpirajo šele takrat, ko časa ni več veliko. Takrat pa je lahko ogrožena kontinuiteta podjetja. Zato bi bilo zmotno nasledstvo razumeti kot zasebno vprašanje posamezne družine ali lastnika. V resnici gre za širše gospodarsko vprašanje – ali bomo znali ohranjati podjetja, ki so nastajala desetletja, in ali bomo znali preprečiti, da bi z odhodom ustanovitelja iz podjetja odšlo tudi znanje, mreže in razvojna energija.

Mentorski potencial je velik, povezovanje pa šibko

Starejši podjetniki imajo velik mentorski potencial, vendar ga slovenski ekosistem še vedno premalo organizirano uporablja. Kar 37 odstotkov anketiranih bi se zanesljivo vključilo v formalno mentorsko mrežo, dodatnih 32 odstotkov pa o tej možnosti razmišlja. Skupaj to pomeni skoraj dve tretjini odprtosti za institucionalizirano mentorstvo. Najpogosteje bi bili pripravljeni mentorirati podjetnike na začetku kariere, mlajše tehnološke ekipe in podjetnike v procesu prenosa ali izstopa. Še pomembneje pa je, kaj bi jim lahko ponudili. Največ jih vidi svojo dodano vrednost na področju organizacije in vodenja ekipe ter na področju prodaje in cenovne politike. To je ravno tista vrsta praktičnega, operativnega in izkušenjskega znanja, ki ga je najtežje nadomestiti s kratkimi tečaji ali generičnimi podjetniškimi nasveti.

Toda prav pri mentorstvu se pokaže velik paradoks. Na eni strani imamo znanje, izkušnje in pripravljenost za delitev tega znanja. Na drugi strani pa so mehanizmi povezovanja presenetljivo šibki. Le 30 odstotkov podjetnikov ima dostop do mentorja ali svetovalca, ki dobro razume njihov posel, v poslovne mreže pa se redno vključuje le 33 odstotkov anketiranih. To pomeni, da je ponudba znanja precej večja od dejanske organizirane porabe tega znanja. Glavna vrzel zato ni v pomanjkanju izkušenj, ampak v pomanjkanju učinkovitih kanalov, po katerih bi se te izkušnje sistematično prenašale na mlajše generacije, startupe, nove vodstvene ekipe in podjetja v prehodu.

Digitalni izziv starejših podjetnikov se začne pri naprednejših rešitvah

Pri starejših podjetnikih je digitalizacija pogosto razumljena preveč poenostavljeno. Slika ni taka, da bi šlo za skupino, ki ne uporablja digitalnih orodij. Ravno nasprotno, na primer e-račune uporablja 87 odstotkov anketiranih, osnovno analitiko prodaje 53 odstotkov, spletno prodajo oziroma platforme 42 odstotkov, CRM/ERP sisteme 40 odstotkov, e-naročanje ali sodelovanje v javnih naročilih pa 39 odstotkov. Problem torej ni v osnovni digitalni rabi, ampak v prehodu na zahtevnejše tehnologije. Naprednejše rešitve, kot so umetna inteligenca, avtomatizacija in druge napredne oblike digitalne optimizacije, uporablja le 35 odstotkov podjetnikov. Podobno se vrzeli kažejo pri zahtevnejših kompetencah, saj jih 48 odstotkov poroča o višji ravni obvladovanja CRM/ERP in analitike, 41 odstotkov pa o višji ravni kibernetske varnosti.

Pomembno je, da starejši podjetniki teh sprememb ne zavračajo. Ravno obratno, zelo jasno sporočajo, kje čutijo potrebo po dodatni podpori. Kar 83 odstotkov anketiranih izraža interes za dodatno usposabljanje na področju umetne inteligence in avtomatizacije, sledijo digitalni marketing in spletna prodaja, e-poslovanje ter podatkovna analitika. To je zelo pomembno sporočilo za oblikovalce podpornega okolja. Težava ni, da starejši podjetniki ne bi želeli novih znanj, ampak da potrebujejo kratke, ciljno usmerjene in praktično zasnovane programe, vezane na realne poslovne potrebe. Če se bo podporno okolje še naprej odzivalo predvsem z generičnimi oblikami izobraževanja, bo zgrešilo bistvo problema.

Starejši niso le podjetniki, ampak tudi trg

Poseben del te zgodbe je srebrna ekonomija. O njej se pogosto govori abstraktno, kot o neki prihodnji priložnosti, v resnici pa je že danes prisotna v poslovanju podjetij. Del podjetij že ustvarja pomemben delež prihodkov s kupci 55+, vendar tega segmenta še ne obravnava dovolj sistematično. Kar 43 odstotkov anketiranih ne ve oziroma ne spremlja, kolikšen delež prihodkov ustvarijo s kupci 55+, 20 odstotkov pa navaja, da ta segment predstavlja od 26 do 50 odstotkov njihovih prihodkov. To pomeni, da so starejši kupci v mnogih primerih že pomemben del trga, a to še ni nujno prevedeno v strateško poslovno razmišljanje.

To se še jasneje pokaže pri prilagoditvah ponudbe. Kar 73 odstotkov podjetij za kupce 55+ ne uvaja nobenih posebnih prilagoditev. Kjer prilagoditve vendarle obstajajo, gre najpogosteje za bolj prilagojene izdelke ali storitve, daljšo podporo in servis ali bolj dostopno uporabniško izkušnjo. Manj pa je sistemskih rešitev, novih poslovnih modelov, partnerstev in ciljnega razvoja ponudbe za ta segment. Prav tu je ena večjih razvojnih priložnosti. Starejši niso pomembni le kot lastniki podjetij ali mentorji, ampak tudi kot kupci, uporabniki storitev in trg, ki ga bo treba razumeti precej bolj natančno, kot ga razumemo danes.

Kaj starejši podjetniki prinašajo in kje so ovire

Če celotno sliko strnemo, se pokaže precej jasen vzorec. Prednosti starejših podjetnikov so izkušnje, poslovna presoja, razmeroma močan človeški kapital, stabilnejša finančna osnova in pripravljenost ostati aktivni tudi po zmanjšanju operativne vloge. Slabosti oziroma vrzeli se kažejo predvsem pri naprednejših digitalnih tehnologijah, šibkejšem vključevanju v poslovne mreže, omejenem dostopu do mentorjev in svetovalcev ter nizki ocenjeni uporabnosti javnih spodbud. Tveganja so povezana predvsem s prepozno pripravljenim nasledstvom, izgubo znanja ob umiku ustanovitelja, prešibko medgeneracijsko povezanostjo in možnostjo, da podjetje ohrani stabilnost, ne pa tudi razvojne dinamike. Priložnosti pa so zelo konkretne - med njimi velja izpostaviti razvoj profesionalnih mentorskih mrež, ciljno usmerjeno digitalno nadgradnjo, specializirano podporo pri prenosih podjetij, prilagojene finančne instrumente in bistveno bolj strateško obravnavo starejših in tržnega segmenta.

Kaj manjka v podpori starejšim podjetnikom

Iz vsega tega sledi razmeroma preprosto, a pomembno sporočilo: starejši podjetniki ne potrebujejo enega samega ukrepa, ampak usklajen paket podpore. Potrebujejo krajše in zelo praktične programe za digitalno nadgradnjo, zlasti na področjih umetne inteligence, avtomatizacije, podatkovne analitike in sodobnih tržnih kanalov. Potrebujejo organizirane mentorske mreže, ki ne bodo temeljile zgolj na dobri volji posameznikov, ampak na sistematičnem povezovanju izkušenih podjetnikov z mlajšimi ekipami. Potrebujejo tudi veliko bolj ciljno podporo pri prenosih podjetij, nasledstvu in postopnem umiku iz operative. In ne nazadnje potrebujejo podporno okolje, ki ne bo zgolj formalno dostopno, ampak dejansko uporabno.

Največja napaka bi bila, če bi starejše podjetnike razumeli predvsem kot skupino, ki jo je treba spremljati proti izhodu. Mnogo bolj natančno jih je razumeti kot skupino, pri kateri se podjetništvo preoblikuje: iz vsakodnevnega vodenja v nadzor, iz neposredne operative v mentorstvo, iz individualnega odločanja v prenos znanja, iz gradnje podjetja v njegovo ohranjanje in nasledstvo. Prav zato vprašanje starejših podjetnikov ni obrobna tema, ampak eno pomembnejših vprašanj kakovosti podjetniškega ekosistema. Od tega, kako bomo znali povezati njihove izkušnje, mentorstvo, nasledstvo, digitalno nadgradnjo in nove poslovne priložnosti, bo v veliki meri odvisno, ali bomo znali ohranjati podjetja, delovna mesta in znanje, ki se je gradilo desetletja.