Vlada je sprejela Slovensko startup strategijo, dokument, ki določa cilje in ukrepe za razvoj startup ekosistema v Sloveniji do leta 2030. Strategija predstavlja okvir za dolgoročno in bolj sistematično podporo inovativnim zagonskim podjetjem, ki naj bi v prihodnjih letih postala eden ključnih motorjev gospodarskega razvoja.
Vizija strategije je ambiciozna: Slovenija želi do konca desetletja postati eden najboljših startup ekosistemov v Evropi. Pri tem naj bi pomembno vlogo odigrali tako javni ukrepi kot večja vključenost zasebnega kapitala, razvoj talentov ter izboljšanje podjetniškega okolja.
Minister za gospodarstvo Matjaž Han ob tem poudarja, da nove ideje pogosto prihajajo od mladih in neuveljavljenih podjetnikov.
Vizija strategije je ambiciozna: Slovenija želi do konca desetletja postati eden najboljših startup ekosistemov v Evropi
"V hitro spreminjajočem se svetu moramo biti pripravljeni hitro spreminjati tudi mi. Naše gospodarstvo je odlično, a najboljše nove ideje pogosto pridejo od mladih, neuveljavljenih posameznikov ali skupin. Pomembno je, da tem idejam omogočimo, da se razvijejo in jih podpremo pri začetkih," je dejal minister.
Strategija nastala skupaj s startup skupnostjo
Predlog strategije je nastajal v sodelovanju s startup skupnostjo in organizacijo Startup Slovenija. Ministrstvo je predlog pripravilo skupaj z deležniki iz podjetniškega in raziskovalnega okolja ter ga uskladilo z več resorji.
Tak pristop "od spodaj navzgor" naj bi zagotovil, da dokument odgovarja na dejanske potrebe podjetnikov in inovatorjev.
Zakaj Slovenija potrebuje močnejši startup ekosistem
Slovenija se, tako kot druge države, sooča z velikimi spremembami v svetovnem gospodarstvu. Med najpomembnejšimi so:
- podnebne in okoljske spremembe,
- hitri tehnološki preboji,
- geopolitične napetosti,
- družbene in kulturne spremembe.
V takšnem okolju želi država gospodarstvo postopoma premakniti od vloge zanesljivega dobavitelja k vlogi inovativnega razvijalca, ki ustvarja izdelke in rešitve z višjo dodano vrednostjo. Startup podjetja naj bi bila pri tem ključni nosilci novih tehnologij, poslovnih modelov in globalnih inovacij.
Ključni izzivi slovenskega startup okolja
Strategija izpostavlja več ovir, s katerimi se danes srečujejo zagonska podjetja v Sloveniji:
- pomanjkanje sistematičnih podatkov o startup ekosistemu,
- omejen dostop do tveganega kapitala,
- administrativne ovire pri poslovanju,
- premalo stimulativni sistemi nagrajevanja zaposlenih,
- negativna družbena percepcija podjetniškega neuspeha.
Za reševanje teh izzivov dokument predvideva vrsto ukrepov in reform.
Pet strateških pobud za razvoj startupov
Jedro strategije predstavlja pet ključnih pobud, ki naj bi izboljšale pogoje za nastajanje in rast inovativnih podjetij.
1. Močnejše podporno okolje za startupe
Država želi okrepiti infrastrukturo in storitve za zagonska podjetja. Med predvidenimi ukrepi so:
- nova, mednarodno primerljiva definicija startup podjetij,
- stabilno financiranje podpornega podjetniškega okolja,
- vzpostavitev nacionalne baze podatkov o startup podjetjih,
- enotna promocija slovenskega startup ekosistema doma in v tujini,
- boljša dostopnost tehnoloških parkov in raziskovalne infrastrukture.
2. Več tveganega kapitala
Eden ključnih ciljev je povečati vlaganja v inovativna podjetja. Strategija predvideva:
- ustanavljanje javno-zasebnih skladov tveganega kapitala,
- spodbujanje zasebnih investitorjev,
- večjo vlogo pokojninskih družb pri vlaganjih v startupe,
- spremljanje in nadgradnjo davčnih spodbud za vlagatelje.
3. Boljše nagrajevanje zaposlenih
Za privabljanje in ohranjanje talentov so pomembni tudi sodobni sistemi nagrajevanja, zato strategija predvideva:
- spremljanje izvajanja zakonodaje o udeležbi zaposlenih pri dobičku,
- razvoj sistemov opcijskega nagrajevanja zaposlenih,
- po potrebi nadgradnjo obstoječih zakonskih rešitev.
4. Privabljanje globalnih talentov
Startup podjetja pogosto potrebujejo vrhunske strokovnjake iz tujine. Med ukrepi so:
- posodobitev seznama deficitarnih visokokvalificiranih poklicev,
- posebna enota za obravnavo tujcev pri pridobivanju dovoljenj za delo,
- možnost združevanja družine za zaposlene v startupih,
- digitalizacija postopkov zaposlovanja tujcev,
- jasna informacijska podpora za tuje strokovnjake.
5. Nova pravna oblika podjetja – "vitka družba"
Strategija predvideva tudi uvedbo nove pravno-organizacijske oblike, posebej prilagojene startupom. Ta naj bi omogočala:
- popolnoma digitalno ustanavljanje in poslovanje podjetja,
- enostaven vstop in izstop vlagateljev,
- kombinacijo prednosti delniške družbe in družbe z omejeno odgovornostjo.
Ambiciozni cilji do leta 2030
Če bodo ukrepi uspešni, naj bi Slovenija v prihodnjih letih dosegla več pomembnih mejnikov:
- podvojitev števila startupov na milijon prebivalcev,
- desetkrat več investicij na prebivalca,
- vsaj 25-odstotno povprečno letno rast sektorja (z vidika zaposlenih, prihodkov in plačanih davkov),
- dolgoročno ohranjanje inovacijskih in poslovnih funkcij podjetij v Sloveniji.
Kako se bo strategija izvajala
Po sprejetju strategije bo vlada ustanovila usmerjevalni odbor za njeno izvajanje, ki bo deloval kot medresorska delovna skupina. V njem bodo sodelovali tudi predstavniki startup skupnosti.
Pripravljen bo akcijski načrt z natančno določenimi nalogami, roki in finančnimi sredstvi za izvedbo posameznih ukrepov.
Cilj strategije je jasen: ustvariti okolje, v katerem bodo inovativna podjetja nastajala, rasla in ostajala v Sloveniji ter razvijala produkte in storitve za globalne trge, ki temeljijo na slovenskem znanju, inovacijah in oblikovanju.
Slovensko startup strategijo najdete tukaj.
