Podjetništvo po 55. letu: Neizkoriščen razvojni kapital Slovenije

Slovenski podjetniški observatorij 2025 prinaša celovit pregled stanja slovenskega podjetništva v letu 2024, hkrati pa odpira razpravo, ki bo v prihodnjih letih vse pomembnejša: kako aktivirati razvojni potencial podjetnikov, starejših od 55 let. Nova znanstvena monografija, ki so jo pripravili raziskovalci Ekonomsko-poslovne fakultete Univerze v Mariboru, tako poleg klasične podjetniške demografije prvič sistematično osvetljuje tudi vprašanja rasti, digitalizacije, mentorstva in prenosa podjetij v zrelejših življenjskih fazah.

Podjetniška slika Slovenije: Mikrostruktura in produktivnost

Leto 2024 potrjuje, da slovensko podjetništvo ostaja izrazito mikrostrukturirano. V Sloveniji je poslovalo 123.311 podjetij, od tega 72.559 gospodarskih družb in 50.752 samostojnih podjetnikov. Med temi družbami jih je več kot 90 tisoč brez zaposlenih, dodatnih 27 tisoč pa je mikro podjetij z do devet zaposlenimi. Takšna struktura je sicer primerljiva z razvitimi gospodarstvi, vendar prinaša tudi omejitve: razdrobljenost, težje uvajanje zahtevnejših tehnoloških sprememb in počasnejšo profesionalizacijo vodenja.

Kljub temu podatki kažejo tudi pozitivne premike. Ob rahlem upadu prihodkov in izvoza se je v letu 2024 povečala dodana vrednost, izboljšal pa se je tudi poslovni rezultat podjetij. Dodana vrednost na zaposlenega je dosegla skoraj 63 tisoč evrov, kar pomeni, da so podjetja v razmerah umirjene gospodarske aktivnosti uspela povečati učinkovitost.

Prof. dr. Dijana Močnik, ena od soavtoric monografije, pri tem opozarja, da ostaja ključno vprašanje, kako ob izraziti mikrostrukturi okrepiti sposobnost podjetij za dolgoročno rast produktivnosti, inoviranje in boljšo organizacijo.

Starejši podjetniki: Cilj je rast, ne umik

Poseben poudarek letošnjega observatorija je namenjen podjetnikom, starejšim od 55 let. Raziskava razbija pogost stereotip, da se podjetništvo v zrelih letih nujno usmerja predvsem v ohranjanje statusa quo. Nasprotno: več kot polovica anketiranih starejših podjetnikov kot svoj glavni cilj navaja rast podjetja, skoraj tretjina pa načrtuje vlaganja v tehnološki razvoj in transformacijo.

Hkrati se pri tej skupini logično krepi razmislek o prehodih – prenosu lastništva, delnem umiku iz vodenja ali prodaji podjetja. To kaže, da starejši podjetniki niso pasivni, temveč strateško razmišljajo o prihodnosti svojih podjetij in vlogi, ki jo bodo v njej imeli.

Digitalizacija: Trdni temelji, velik neizkoriščen potencial

Digitalna orodja so med starejšimi podjetniki že dobro prisotna, vendar predvsem na osnovni ravni. E-računi so postali standard, razmeroma razširjena je tudi osnovna analitika prodaje, spletna prodaja ter uporaba CRM in ERP sistemov.

Manj pa je uporabe naprednih rešitev, kot so umetna inteligenca, avtomatizacija ali napredna optimizacija procesov. Prav tu raziskava prepoznava velik razvojni potencial. Kar 83 odstotkov starejših podjetnikov izraža interes za kratka, ciljno usmerjena usposabljanja s področja umetne inteligence in avtomatizacije, kar jasno kaže, da odpor do digitalizacije ni glavni problem – ključni so dostopnost, praktičnost in prilagojenost programov.

Mentorstvo kot razvojni most med generacijami

Eden najbolj spodbudnih rezultatov raziskave je izrazit mentorski potencial starejših podjetnikov. Skoraj 70 odstotkov jih je pripravljenih ali vsaj odprtih za vključitev v formalne mentorske mreže. Najpogosteje bi svoje znanje prenašali na podjetnike začetnike in mlajše tehnološke ekipe, pri čemer izpostavljajo predvsem področja vodenja, organizacije, prodaje in cenovne politike.

Prof. dr. Barbara Bradač Hojnik, soavtorica monografije, pojasnjuje: "Ključni izziv prihodnjih let je aktivacija razvojnega potenciala starejših podjetnikov. Empirični rezultati potrjujejo pomen mentorstva, ciljnih usposabljanj in razvojnih načrtov, da podjetja tudi v poznejših fazah ohranijo vitalnost, odpornost in stabilna delovna mesta."

Soavtorica monografije prof. dr. Katja Crnogaj poudarja, da staranje prebivalstva ni zgolj izziv, temveč tudi priložnost: z ustreznimi programi lahko starejši podjetniki pomembno prispevajo k ohranjanju delovnih mest, prenosu znanja in večji odpornosti podjetij. "Da bi ta potencial izkoristili, potrebujemo ciljne programe, ki starejšim olajšajo različne vidike ostajanja v podjetništvu ter podprejo pravočasno načrtovanje prenosa podjetij," dodaja.

Podporni ukrepi: Več ciljanosti, manj administracije

Raziskava kaže, da starejši podjetniki relativno dobro ocenjujejo lastne finančne vire in dostopnost bančnih kreditov, precej bolj zadržani pa so do javnih finančnih spodbud. To je jasen signal, da obstoječi instrumenti pogosto niso dovolj prilagojeni njihovim dejanskim potrebam ali pa so preveč administrativno zahtevni.

Matevž Frangež, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport, poudarja, da bodo prihodnji ukrepi morali še bolj sistematično naslavljati dvig produktivnosti, digitalno preobrazbo ter aktivacijo potenciala starejših podjetnikov, zlasti v kontekstu generacijskih prehodov: "Cilj naših ukrepov je, da podjetjem v vseh fazah razvoja omogočimo lažjo izvedbo razvojnih korakov in večjo odpornost na spremembe v gospodarskem okolju."

Slovenski podjetniški observatorij 2025 tako jasno sporoča: prihodnost slovenskega podjetništva ni zgolj v spodbujanju novih vstopov, temveč tudi v pametnem upravljanju z izkušnjami, znanjem in razvojnim potencialom tistih, ki so podjetniško pot že prehodili – in jo želijo nadaljevati na nov način.