Mitja Sagaj
Korporativno prostovoljstvo je priložnost za gradnjo dolgoročnih povezav med podjetji, prostovoljskimi organizacijami in skupnostjo.
Predstavljajmo si zaposlene, ki namesto običajnega delovnega dne v pisarni pomagajo pri obnovi zavetišča za živali, sadijo drevesa ali s prostovoljnim delom otrokom polepšajo počitnice. Vse več slovenskih podjetij prostovoljstvo zaposlenih vključuje v svojo strategijo družbene odgovornosti. Ta praksa ne bogati le skupnosti, ampak tudi podjetja in posameznike.
Zakaj se torej podjetja odločajo za prostovoljske akcije in kako jih organizirajo?
Kaj ob tem pridobijo zaposleni, ki za nekaj ur stopijo iz svoje rutine, ter kako pomembna je vloga vodstva, da jih pri tem podpre?
Slovenska podjetja kažejo, da lahko prostovoljstvo postane več kot enkratna gesta – lahko preraste v kulturo sodelovanja, povezovanja in ustvarjanja trajnih vrednosti. A za organizacije, ki prostovoljce sprejemajo, takšni projekti niso vedno preprosti: zahtevajo skrbno načrtovanje, sredstva in koordinacijo.
Kako torej najti ravnotežje med dobrimi nameni in realnimi potrebami?
Zakaj je pomoč otrokom najpogosteje na prvem mestu, medtem ko so starejši in ranljive skupine pogosto spregledani?
In kako se s prostovoljstvom dolgoročno spreminja tudi podoba podjetja v očeh javnosti?
Od prostovoljskega urejanja letovišč do darovanja krvi in pomoči ob ujmah – zgodbe zaposlenih iz bank, zavarovalnic in farmacevtskih podjetij dokazujejo, da se družbena odgovornost meri v dejanjih. Toda ali lahko prostovoljstvo res postane most, ki združuje gospodarstvo in civilno družbo?
Zakaj se torej podjetja odločajo za prostovoljske akcije in kako jih organizirajo?
Kaj ob tem pridobijo zaposleni, ki za nekaj ur stopijo iz svoje rutine, ter kako pomembna je vloga vodstva, da jih pri tem podpre?
Slovenska podjetja kažejo, da lahko prostovoljstvo postane več kot enkratna gesta – lahko preraste v kulturo sodelovanja, povezovanja in ustvarjanja trajnih vrednosti. A za organizacije, ki prostovoljce sprejemajo, takšni projekti niso vedno preprosti: zahtevajo skrbno načrtovanje, sredstva in koordinacijo.
Kako torej najti ravnotežje med dobrimi nameni in realnimi potrebami?
Zakaj je pomoč otrokom najpogosteje na prvem mestu, medtem ko so starejši in ranljive skupine pogosto spregledani?
In kako se s prostovoljstvom dolgoročno spreminja tudi podoba podjetja v očeh javnosti?
Od prostovoljskega urejanja letovišč do darovanja krvi in pomoči ob ujmah – zgodbe zaposlenih iz bank, zavarovalnic in farmacevtskih podjetij dokazujejo, da se družbena odgovornost meri v dejanjih. Toda ali lahko prostovoljstvo res postane most, ki združuje gospodarstvo in civilno družbo?
Obiščite spletno stran brez oglasov.
