Tjaša Gajšek
Pod sloganom Dobro službo najdeš tudi doma poteka danes in jutri v dvorani Campus in na Osnovni šoli Mladika na Ptuju peti karierni sejem. Osnovnošolcem in srednješolcem - pričakujejo 1300 učencev in dijakov 16 osnovnih šol in štirih srednjih - se bo v dveh dneh predstavilo 20 podjetij s Ptuja in iz njegove okolice, štiri učna podjetja, osem višjih šol in fakultet ter štirje partnerski razstavljavci. Ob tem bo v OŠ Mladika izvedenih 64 delavnic, ki so namenjene predstavitvi srednjih šol, osebnemu brandingu za lažje zaposlovanje, umetni inteligenci in temi duševnega zdravja otrok in mladostnikov ter odvisnosti. Ključni cilj dogodka je, da se osnovnošolci in srednješolci seznanijo s podjetji, ki delujejo na Ptuju in v okolici, pojasnjuje direktor Manager kluba Ptuj Miha Senčar. "Prvo leto, ko smo organizirali karierni sejem, smo ugotovili, da mladi zanj ne vedo, toda za to so kriva podjetja, ne oni."
Kako nadomestiti domače delavce, ki delajo v Avstriji?
Karierni sejem je na pobudo Manager kluba Ptuj, združenja podjetnic in podjetnikov ter menedžerk in menedžerjev s Ptuja in iz okolice, nastal pred petimi leti kot odziv na otežene razmere na trgu dela in pomanjkanje kadrov, je na novinarski konferenci pred pričetkom sejma povedal Senčar: "Ni močnega gospodarstva brez motiviranih ljudi, ki so pripravljeni delati in rasti v domačem okolju - to pa je mogoče samo, če je okolje privlačno, da se ljudje želijo priseljevati oziroma vsaj ostajati. In ne brez lokalnega šolstva, ki lahko podpira cilje in potrebe lokalnih podjetij." Izzivi gospodarske rasti, zadrževanja kadrov doma in privabljanja novih v lokalno okolje se vsako leto samo še zaostrujejo, je dejal.
Vsakodnevno iz podravske regije čez mejo odhaja na delo 45.000 ljudi
Vsakodnevno iz podravske regije odhaja na delo čez mejo 45.000 ljudi, je navedel Miha Senčar. Toda vse več Slovencev se vrača, predvsem zaradi družine in možnosti izbire, ki se jim ponudi, ko se vrnejo z dela v Avstriji. Kako na slovenskem trgu nadomestiti izgubljenih 45.000 delavcev, ki jih ne bomo dobili nazaj? "S takimi dogodki, kot je karierni sejem, v vseh občinah, kjer promoviramo naša domača podjetja. Da podjetja dvignejo plače na raven, kot jih delavci lahko dobijo čez mejo. Pri tem računamo na pomoč države. Treba je aktivno nagovarjati delavce, kot to počnejo avstrijski zaposlovalci, ki z avtobusi vozijo naše učence na tamkajšnje karierne sejme. Doma je lepše kot v tujini, saj v tujini vse zgodbe niso lepe. Sejem smo pred petimi leti zasnovali neodvisno od države, toda slogan Dobro službo najdeš tudi doma je tudi problem države," je še dejal Senčar.
Mladi v Avstrijo zaradi boljšega plačila
Štirinajstletniki Rene, Liam in Laura so devetošolci, ki so danes obiskali karierni sejem. S ponujenim so zadovoljni, pravijo, veseli so raznolikih dogodkov, večino podjetij, ki se predstavljajo na stojnicah, pa že poznajo. Vsi trije so že odločeni, na katero srednjo šolo se želijo vpisati.
Laura trenira plavanje, zato je izbrala športni oddelek Gimnazije Ptuj. Če pri vpisu ne bi bila uspešna, je druga izbira splošni gimnazijski program. "Na dogodkih, kot je današnji, se lahko veliko lahko naučiš in od njih odneseš," pripoveduje Laura, ki si danes še težko predstavlja, kakšna bo njena poklicna kariera.
Rene in Liam, prvi se bo prav tako vpisal na ptujsko gimnazijo, drugi pa na program predšolske vzgoje, si želita zaposlitev najti na Ptuju ali vsaj v njegovi okolici. Toda ko razmišljata o svoji zaposlitvi čez nekaj let, ju privlačijo tudi možnosti v sosednji Avstriji. Zakaj? Z nasmehom skomigneta z rameni: "Boljše plačilo."
Brez umetne inteligence in digitalizacije pri mladih ne bo šlo
Županja mestne občine Ptuj Nuška Gajšek karierni sejem vidi kot "način, da si bodo mladi znali bolje predstavljati, kako bodo vstopali na poklicno pot, in se tudi zaradi tega lažje odločili, da bodo ostali na Ptuju. Tudi če svoje znanje in veščine vmes urijo v tujini, da jih nekoč prinesejo nazaj v lokalno okolje." Dogodka se je udeležil tudi minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han. Strinjal se je s Senčarjem, da je eden največjih izzivov v Sloveniji in po Evropi iskanje kadrov. Na kariernih sejmih mladi, pa tudi drugi, vidijo, da se zaposlitev da dobiti tudi v lokalnem okolju. "Ni vse v Mariboru ali v Ljubljani. To so dogodki, na katerih se ne govori na pamet, temveč se na terenu vidi, kaj v resnici pomeni trg dela in kakšne priložnosti imajo mladi in drugi za zaposlitev." Na odru Campusa je Han mladim dejal: "Ko se boste odločali, katero kariero izbrati, naj vam to najprej pove srce, nato še malo povprašajte starše. Priložnosti je veliko, zdaj je čas, da uživate, življenje pa bo prineslo lepe stvari."
"Ni močnega gospodarstva brez motiviranih ljudi, ki so pripravljeni delati in rasti v domačem okolju - to pa je mogoče samo, če je okolje privlačno"
Na vprašanje, kateri so poklici prihodnosti, je Han odgovoril: "Nekateri poklici bodo z leti morda izginili, so pa tudi taki, ki jih umetna inteligenca ne more nadomestiti. To so poklici, na katere morda danes gledamo z rezervo, a je mlade treba vzpodbujati tudi k ročnim spretnostim. Slovenci imamo veliko tehničnega znanja, velik vpliv na to ima domače okolje. Pri mladih brez umetne inteligence in digitalizacije ne bo šlo, toda dobra frizerka, dober gostinec ali dober mizar so poklici, ki ne bodo izumrli, ampak imajo prihodnost." V Sloveniji imamo 160.000 tujih delavcev, je navedel Han, toda sam rešitve za kadrovske vrzeli ne vidi nujno v delovni sili iz vsega sveta. Službe, ki jih opravljajo tujci, bi lahko ob polni pokojnini opravljali upokojenci, če bi se za to odločili, je dejal.
"Zaposlitev se da dobiti tudi v lokalnem okolju. Ni vse v Mariboru ali v Ljubljani"
Dvodnevni dogodek se bo zaključil v četrtek ob 17. uri v dvorani Campus s pogovorom z znanim slovenskim menedžerjem, nekdanjim direktorjem Lidla Slovenija Gregorjem Kosijem o prihodnosti vodenja in zaposlovanja.
