Mitja Sagaj
Slovenski zaposleni pri enaki bruto plači v povprečju prejme najmanj neto izplačila med zaposlenimi v primerljivih evropskih državah. Vzrok je eden najvišjih davčnih primežev v OECD ter izjemno ostra dohodninska progresija brez omejitve prispevkov. To pa ni le socialno vprašanje, temveč resen razvojni problem države.
Visoka obremenitev dela podjetja odvrača od ustvarjanja delovnih mest z višjo dodano vrednostjo, tuje investicije preusmerja drugam, mlade strokovnjake pa potiska čez mejo - tja, kjer lahko za primerljiv trud obdržijo več. Slovenija tako izobražuje kader za druge davčne blagajne.
Medtem ko uradno financiramo "skandinavski" model socialne države, imamo v praksi srednje učinkovit sistem z dolgimi čakalnimi vrstami in visokimi doplačili. Največja škoda pa ni finančna, temveč motivacijska: delo izgublja smisel nagrade, napredovanje se ne izplača, odgovornost ni povrnjena.
Razbremenitev dela zato ni ideološka razprava o nižjih davkih, temveč ključno razvojno vprašanje - ali bo Slovenija ostala konkurenčna in sposobna zadržati ter privabiti talente, ki ustvarjajo prihodnost gospodarske rasti.
Visoka obremenitev dela podjetja odvrača od ustvarjanja delovnih mest z višjo dodano vrednostjo, tuje investicije preusmerja drugam, mlade strokovnjake pa potiska čez mejo - tja, kjer lahko za primerljiv trud obdržijo več. Slovenija tako izobražuje kader za druge davčne blagajne.
Medtem ko uradno financiramo "skandinavski" model socialne države, imamo v praksi srednje učinkovit sistem z dolgimi čakalnimi vrstami in visokimi doplačili. Največja škoda pa ni finančna, temveč motivacijska: delo izgublja smisel nagrade, napredovanje se ne izplača, odgovornost ni povrnjena.
Razbremenitev dela zato ni ideološka razprava o nižjih davkih, temveč ključno razvojno vprašanje - ali bo Slovenija ostala konkurenčna in sposobna zadržati ter privabiti talente, ki ustvarjajo prihodnost gospodarske rasti.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
