Mariborski šport je v decembrskih dneh ostal siromašnejši za kar štiri pomembne ljudi. Poslovili so se nekdanji nogometaš Branika in Maribora Boris Gabrijan, nekdanji boksar Branika Severin Slabe ter nekdanja dolgoletna prizadevna delavca v SK Branik Smiljan Guzelj in Jože Pukl.
Boris Gabrijan
O Borisu Gabrijanu smo v Večeru obširneje poročali septembra letos, ko smo ga ob njegovi 90-letnici obiskali v Domu starejših občanov Dosor v Radencih, kjer je prebival. Gabrijan se je z nogometom kot srednji krilec začel ukvarjati kot mladenič v mariborskem Železničarju, nato je prestopil k mestnemu tekmecu Braniku, bil kapetan ekipe, po aferi driska leta 1960 pa je postal član NK Maribor. "Vijoličasto majico sem nosil leto dni, se vrnil k Braniku in treniral člansko ekipo. Po dveh letih sem prevzel treniranje ekipe Palome Sladki Vrh, se po petih, šestih letih vrnil k Braniku, kjer sem sklenil trenersko pot, vmes pa sem aktivno deloval tudi v upravnem odboru NK Maribor," nam je Boris Gabrijan ob obisku opisal spomine na svoja nogometna leta.
Severin Slabe
Tudi o Severinu Slabetu smo v Večeru obširneje poročali marca letos, ko smo z njim obujali spomine na mariborski boks. Slabe je bil eden izmed stebrov boksarskega kluba Branik v letih od 1952 do 1956. Klubsko majico je nosil na dvobojih v tedanji drugi jugoslovanski in slovenski ligi, ko so Branikovi boksarji osvajali ekipne in posamične naslove Slovenije, Slabe pa je med drugim osvojil naslov slovenskega prvaka v poltežki kategoriji. V spominu so mu ostali predvsem mestni obračuni z BK Železničar, na katerih se je na enem v Lukni zbralo celo 4000 gledalcev. "Zame boks ni pretep, je umetnost, boks lahko primerjamo s šahom, pomembna razlika med njima je v tem, da ima šahist čas za premislek, boksar pa ne," je povedal ob obisku.
Smiljan Guzelj
Smiljan Guzelj je bil že od mladosti povezan z zimskim športom, saj je bil kot mladenič uspešen tekač, nato pa kot član Smučarske zveze Jugoslavije in Slovenije od leta 1952 sodnik za teke, alpske discipline in skoke na domačih tekmovanjih in tekmovanjih v tujini. Leta 1969 se je pridružil SK Branik in postal eden od nepogrešljivih delavcev organizacijskega obora tekmovanj za Zlato lisico. Najprej je deloval kot pomočnik sekretarja tekmovanja, nato do leta 2004 kot sekretar tekmovanja, leta 1984 pa je bil pomočnik sekretarja tekmovanj v alpskih disciplinah na olimpijskih igrah v Sarajevu. Dolga leta je bil mentor mladim v SK Branik in tehnični delegat na tekmovanjih FIS. Za prizadevno delo v športu je dobil več uglednih priznanj, leta 1995 tudi Cizljevo plaketo.
Jože Pukl
Smučarski klub Branik je izgubil še enega dolgoletnega in prizadevnega člana. Jožeta Pukla, ki je bil več kot 30 let član tehničnega odbora tekmovanj za Zlato lisico in sodelavec organizacijskega odbora teh in še nekaterih drugih tekmovanj na Mariborskem Pohorju. Kot prostovoljec je skrbel za Snežni stadion ob vznožju pohorske proge, pri gradnji katerega je tudi sodeloval. Delo je opravljal vestno in v zadovoljstvo vseh, ki so mu ga zaupali. Prijel se ga je vzdevek Gospodar terena. Mlajši in bolj od adrenalina odvisni smučarji in deskarji so ga prav tako dobro poznali, saj se je po njem imenovalo spomladansko divjanje po preostalih zaplatah snega in po blatu, prireditev so poimenovali Kros za Puklovo roko. Pukl je bil namreč invalidsko upokojen, brez leve roke.
