Ogromno zanimanje javnosti za kriptovalute se je začelo konec prejšnjega desetletja. Ljudje so slišali in brali o bogastvu drugih, ki so ga ustvarili z Bitcoinom in drugimi kriptovalutami. Marsikdo je na trg kriptovalut vstopil, ne da bi karkoli vedel o tej industriji. In zmagal, obogatel ali pa se opekel in skesano umaknil. Področje kriptovalut, vsaj zaenkrat, izkazuje izrazito ciklično obnašanje, kjer smo nekaj let priča bikovskemu trendu rasti in nato medvedjemu trendu upadanja tečajev, cen in upanja lastnikov kriptokovancev.
Danes smo, vsaj po ocenah strokovnjakov, nekje v drugi polovici bikovskega vala in to se čuti na vsakem koraku. Optimizma je veliko, pohlepa še več. Skrajneži trdijo, da bo en BitCoin nekega dne vreden milijon dolarjev, medtem ko njihovi nasprotniki zagovarjajo obraten scenarij, da se bo sesul v prah. Resnica je verjetno nekje vmes. V času nastanka tega prispevka je bil en kriptokovanec BitCoin vreden dobrih 60.000 dolarjev oziroma približno 6-krat več kot leto dni nazaj. Ni težko ugotoviti, od kje takšna evforija vlagateljev, saj mizerne ali celo negativne obresti za depozite na bankah in vedno višja inflacija povzročajo, da naše premoženje kopni. Svet kriptovalut pa nam slika donose, o katerih celo lastniki najboljših delnic lahko le sanjajo.
Loterija? Loterija.
V kriptosvetu je namreč mogoče, da kriptožeton v nekaj tednih ali celo dneh naraste za 10-, 100- ali celo 1000-kratnik svoje začetne vrednosti. Velja seveda tudi obratno, dogajajo se prevare, kjer lahko že v parih minutah posamezen kriptožeton izgubi (skoraj) vso vrednost. Loterija, pravite? Drži. Ne glede na to, koliko informacij ima posameznik, v praksi nihče ne ve, kaj zares sledi.
Uveljavljene kriptovalute in kriptokovanci seveda niso ogroženi. Vsa kriptosredstva, ki temeljijo na dejanskih in uporabnih projektih, bodo ohranjala neko vrednost, a zaradi izjemno volatilnega področja, kjer so malodane vsi kriptokovanci danes vsaj delno soodvisni od gibanja tečaja glavnih dveh valut – BitCoina in Ethereuma –, tudi njihova vrednost izredno niha. Za špekulante je to dobro, za vlagatelje, ki si želijo zajamčenih donosov, nikakor.
Drugi najbolj priljubljen projekt veriženja podatkovnih blokov Ethereum, ki je tudi sprožil koncept »decentraliziranih financ« in gradnje praktičnih aplikacij na omrežju s porazdeljeno glavno knjigo, ki je ni mogoče spreminjati, je bil pravzaprav glavni vzrok za kriptomanijo v prejšnjem desetletju. Sledila je eksplozija kriptoprojektov, teh je danes na tisoče, ki se potegujejo za denar vlagateljev v zameno za kriptožetone. Tisti najbolj obetavni, prodorni in/ali uporabni ali pa zgolj privlačni, uspevajo. Zgodnji lastniki kriptožetonov jih navadno prodajo dražje, kot so jih kupili. To je grobo povzeto tudi motor kriptomanije – prodati dražje, kot si kupil, in se izogniti »koncu sveta« v svetu kriptovalut – nenadnemu padcu vrednosti, ko ni več kupcev za kriptožetone oziroma bi njihov lastnik s prodajo ustvaril izgubo.
Ne milijarde, bilijoni
Širše gledano, priljubljenost kripto sredstev hitro narašča. Tržna vrednost t. i. stabilnih kriptokovancev, digitalnih žetonov, ki so vezani na košarico sredstev, se je povečala z lanskih 5 milijard dolarjev na približno današnjih 120 milijard dolarjev. Potem so tu še kripto sredstva, kakršna so Bitcoin in na tisoče drugih kriptokovancev, katerih vrednost določa apetit vlagateljev. Omenjene virtualne valute so bile pred tednom dni skupaj vredne okoli 3 bilijone dolarjev.
Nekaj 10-odstotni vzponi in padci na dnevni ravni so v svetu kriptovalut nekaj normalnega. A kdor želi z njimi trgovati, vendarle potrebuje osvojiti vsaj nekaj osnovnega znanja, sicer se utegne opeči. Kriptovalute so namreč svet velikih zmagovalcev in številnih poražencev, lahko so digitalno zlato ali digitalno blato. Bili ste opozorjeni.
ECB zaustavila digitalni evro
V času, ko ves svet že govori o kriptovalutah, si tudi Evropska centralna banka (ECB) prizadeva, da bi prebivalcem stare celine približala digitalni evro. A ta še ni pripravljen na uporabo, pravzaprav ni niti blizu praktične realizacije – prototip naj bi bil (po najboljšem scenariju) nared šele konec leta 2023. Očitno je, da so tehnološki velikani, ki razvijajo nove načine plačevanja in z njimi povezane storitve, v veliki prednosti, saj že imajo na voljo tehnologije in rešitve, ki bodo spremenile naše dojemanje in izvajanje plačil ter drugih transakcij. Rešitve, ki jih bodo družabna omrežja in podjetja hipoma prevzela oziroma implementirala.
»Centralni bankirji« so že ta hip v izjemnem zaostanku, v prid digitalnemu evru ne govorijo niti raziskave, opravljene na stari celini, ki kažejo, da večina anketirancev nasprotuje ideji o virtualnih valutah, ki jih podpira država, predvsem zaradi dvoma glede praktičnih koristi, ki bi jih prinesle, in pomislekov glede vladnega vohunjenja. In tako je digitalni evro začasno na hladnem.
Preberite novo digitalno prilogo v celoti, brezplačno
