Barbara Bradač
Ko je delovni dan predolg, ljudi premalo, utrujenosti pa preveč, včasih pomaga že občutek, da nisi sam. Zaposlena v Domu Danice Vogrinec Mateja Petreski je zato napisala pesem in svojim sodelavkam in sodelavcem podarila nekaj, česar ne more zagotoviti noben kadrovski načrt. Pesem o sodelavcih, ki drug drugega bodrijo, ko komu zmanjka moči.
"Ko zjutraj ura zazvoni, se včasih kdo še skrit želi. A kavica vso moč nam da, že začne se dirka vsa." Tako se začne pesem, ki v zadnjih dneh odmeva med zaposlenimi Doma Danice Vogrinec Maribor. Za pesmijo se skriva resna kadrovska stiska, saj jim na področju zdravstvene nege manjka od 15 do 20 odstotkov zaposlenih.
Besedilo je napisala zaposlena v domu Mateja Petreski, ki je želela sodelavkam in sodelavcem nameniti nekaj spodbudnih besed. S pomočjo umetne inteligence je nato glasbeno oblikovala, sodelavec Oliver pa je poskrbel za vizualno podobo. In nastal je videoposnetek, ki so ga z veseljem delili med seboj. "Nisem želela, da bi samo tarnali. Pomislila sem, da bi napisala pesmico, s katero bi se malo spodbudili," pripoveduje Petreski. Zamisel je predstavila direktorju doma Marku Slaviču, ki ji je pri ustvarjanju dal proste roke. Pesem je, pravi, nastala spontano in iz srca.
Ko ena omahne, jo druga dvigne
Odziv sodelavcev jo je presenetil. Pesem so zelo dobro sprejeli, saj so se v verzih prepoznali: "Če kdaj je težko in zmanjka moči, ekipa ob tebi vedno stoji. Če kdo kdaj potarna, da vse je preveč, že drugi kriči: ‘Zmoreš za kanček več!’"
Petreski poudarja, da je prav medsebojna podpora tista, ki zaposlenim pomaga premagovati naporne dneve. "V času, ko primanjkuje kadra in ko se le redki odločajo za delo v domovih za starejše, potrebujemo tudi takšne drobne spodbude. Ko prideš v službo, te pesem nekoliko poživi in dvigne. Potem je tudi dan lepši," pravi in dodaja preprosto sporočilo: "Drug drugega moramo bodriti."
Pesem govori o hitrem tempu, napornih izmenah, skupnem premagovanju težav ter o drobnih gestah in prijaznih pogledih, ki lahko stanovalcem polepšajo dan. Toda za vedrimi verzi se skriva precej manj lahkotna resničnost.
Manjka jim do petine zdravstvenega kadra
Direktor Doma Danice Vogrinec Maribor Marko Slavič ocenjuje, da je pesem odraz organizacijske kulture in povezanosti kolektiva. "V takšnih časih je lepo, da je sodelavka sama napisala besedilo in ga nato še uglasbila. To kaže, da ljudje tudi v zahtevnih razmerah iščejo načine, kako drug drugega spodbuditi," pravi.
Kadrovske razmere v domovih za starejše so namreč po njegovih besedah izjemno težke. V Domu Danice Vogrinec jim na področju zdravstva in zdravstvene nege manjka približno od 15 do 20 odstotkov zaposlenih. "Kadri povsod dihajo na škrge. Do zdravstvenega osebja je ta trenutek skoraj nemogoče priti, saj je bazen kandidatov praktično prazen. Še posebno težko je v okoljih, kjer so veliki zaposlovalci, kot sta univerzitetni klinični center in zdravstveni dom," opozarja Slavič. Ob vsakem odhodu zaposlenega, zlasti ob upokojitvah, nastane vrzel, ki jo zelo težko zapolnijo. Najbolj primanjkuje zdravstvenih tehnikov in bolničarjev. Sistem po direktorjevi oceni doslej ni našel dovolj učinkovitih načinov, kako ljudi privabiti v te poklice in jih v njih tudi obdržati. "Če ne bi bilo predanosti negovalnega osebja, številnih nadur in njihove velike prisotnosti v službi, dela ne bi mogli opraviti. Toda za ljudi je takšna obremenitev zelo velika," poudarja. Kolektiv s solidarnostjo in požrtvovalnostjo še ohranja sistem, vendar takšen način dela dolgoročno ni vzdržen.
Pesem pomaga, sistemske rešitve pa še čakajo
Slavič opozarja, da bodo potrebne konkretnejše spremembe, od ustreznega plačila in drugih spodbud do prilagoditev delovnih pogojev. Migracijski tokovi lahko po njegovem pomagajo zapolnjevati posamezne kadrovske vrzeli, ne morejo pa biti temelj zdravstvenega in socialnovarstvenega sistema. Tega mora predstavljati stabilen domači kader.
Od nove državne ekipe zato pričakuje resen poseg v plačni in kadrovski položaj zaposlenih v domovih za starejše. Do takrat zaposleni ostajajo predvsem odvisni drug od drugega, od pripravljenosti priskočiti na pomoč, prevzeti dodatno izmeno ali sodelavcu v težkem trenutku nameniti prijazno besedo.
Prav o tem govori tudi sklepni del njihove pesmi: "Mi smo ekipa, mi smo ta moč – skupaj zmoremo vsak dan in noč."
Pesem kadrovske stiske seveda ne bo rešila. Je pa zaposlenim pokazala, da njihovo delo, čeprav je pogosto naporno in premalo opaženo, ni nevidno. In da je lahko v dnevu, polnem zvoncev, hitenja in skrbi za druge, tudi nekaj verzov dovolj, da je naslednji korak nekoliko lažji.
