Igor Selan
Projekt gradnje objekta za termično izrabo odpadkov oziroma sežigalnice v Mariboru dobiva nov zasuk. Potem, ko je po pritisku več civilnih iniciativ in posameznikov ljubljanski župan Zoran Jankovič v torek napovedal, da bodo glede gradnje sežigalnice v Ljubljani v tamkajšnjem mestnem svetu skupaj z opozicijo pripravili predlog za posvetovalni referendum, so se za tega zdaj odločili tudi na mariborski občini.
Iz te namreč sporočajo, da projekt sežigalnice sodi med najpomembnejše projekte občine, ki bodo pomembno vplivali na prihodnost Maribora. Ker menijo, da mora takšen projekt nastajati v dialogu z občankami in občani, si prizadevajo za čim večjo vključenost javnosti ter odprto, dvosmerno komunikacijo. "Zato smo že pripravili gradivo za odlok, ki bo uvrščeno na dnevni red naslednje seje mestnega sveta. V skladu s predvideno časovnico bomo tako v Mariboru o projektu odločali na prvem posvetovalnem referendumu v zgodovini mesta še pred poletjem."
Projekt gradnje sežigalnice je imel sicer doslej v Ljubljani precej več nasprotnikov, kot v Mariboru, predvsem zaradi dejstva, da Ljubljana leži v kotlini, zaradi česar je njena prevetrenost precej slabša, hkrati pa glavno mesto že zdaj sodi med mesta z najbolj onesnaženim zrakom v Evropi. Je pa Jankovič dal vedeti, da bodo morali tisti, ki nasprotujejo izgradnji sežigalnice, povedati, kaj v primeru, da sežigalnice ne zgradijo, z odpadki, ki jih ni mogoče reciklirati ali znova uporabiti. Prav tako je ponovil stališče, da bo zrak po izgradnji sežigalnice bolj čist, saj bodo številna individualna kurišča, nad katerimi ni praktično nobenega nadzora, po njeni izgradnji priključili na toplovod.
Alternativa so visoke cene
Iste argumente je na seji mestnega sveta, na kateri se je ta pred mesecem in pol seznanil s prijavo občine na državni razpis za izbor koncesionarja za izgradnjo sežigalnice, zastopal tudi direktor projektnega podjetja Energetska izraba odpadkov Maribor (EIOM) Vito Martinčič. Na vprašanje, ali v Mariboru sploh imamo alternativne rešitve, v primeru, da sežigalnica na referendumu pade, Martinčič zdaj odgovarja: "Rešitve so, vedno bo nekdo prevzel to frakcijo, vprašanje je samo, po kakšni ceni. Je pa dejstvo, da bodo cene ravnanja z odpadki v tem primeru zanesljivo eksplodirale. Priznam tudi, da bi zavrnitev gradnje sežigalnice, zdaj, ko smo sredi energetske krize, bila težko razumljiva. Z njo bi namreč v Mariboru pokrili kar 65 odstotkov lastnih potreb po energiji."
"Priznam tudi, da bi zavrnitev gradnje sežigalnice, zdaj, ko smo sredi energetske krize, bila težko razumljiva. Z njo bi namreč v Mariboru pokrili kar 65 odstotkov lastnih potreb po energiji."
Referendum o tem vprašanju je sicer v Mariboru že prej napovedal predsednik Liste za pravičen razvoj mestnih četrti in krajevnih skupnosti (LPR) Stojan Auer, ki pa ga je župan Saša Arsenovič doslej že večkrat spomnil na nenadno spremembo stališča do tega vprašanja: "Gospoda Auerja bi spomnil, da je leta 2010, ko je kandidiral za župana, ena od osrednjih točk njegovega programa bila prav izgradnja sežigalnice."
Zdaj popolnoma odvisni od prevzemnikov
Na izgradnjo sežigalnice se sicer mariborska občina in njena podjetja, predvsem Snaga in Energetika, ki sta v začetku letošnjega leta prav v ta namen skupaj ustanovili EIOM, pripravljajo že skoraj desetletje. "Mesto ima z odpadki zelo velik problem. Nimamo namreč lastnih rešitev in smo popolnoma odvisni od prevzemnikov, zato cena ravnanja z njimi narašča in bo v prihodnje še bolj," je že večkrat pojasnil Arsenovič. Naj spomnimo, da se je tudi država za gradnjo sežigalnic odločila prav zato, ker so sosednje države, predvsem Madžarska, pričele omejevati uvoz slovenskih odpadkov, zaradi česar so cene v zadnjih letih pri nas poletele v nebo.
Po večletnih pripravah je ministrstvo za okolje, podnebje in energijo avgusta lani končno le izdalo razpis za izbor koncesionarja, prijavo na katerega je EIOM nato oddal sredi februarja letos. Kot je znano, je predvidena lokacija za sežigalnico na Taboru, v neposredni bližini Snagine sortirnice, po preliminarnih podatkih pa naj bi njena gradnja stala okrog 100 milijonov evrov.
V tem času sta Snaga in Energetika pripravili ključne strokovne podlage, od poslovnega načrta do tehničnih elaboratov ter študij izvedljivosti, pri čemer je Energetika prevzela del, ki zadeva tehnične parametre in rešitve čiščenja dimnih plinov, Snaga pa pripravo poslovnih in organizacijskih podlag. Svoj del je naredila tudi občina, nedavno ji je namreč končno uspelo pridobiti vsa potrebna zemljišča. Doslej so sicer občina in vsa vpletena podjetja po neuradnih podatkih v projekt vložile že več sto tisoč evrov.
Pred gradnjo bo treba pridobiti še številna dovoljenja
In kje je trenutno postopek izbire koncesionarja? Kot sporočajo iz ministrstva, so v fazi pregledovanja in ocenjevanja prispelih prijav, pri čemer v tej fazi preverjajo njihovo dopustnost ter izpolnjevanje vseh razpisnih pogojev. Kdaj bodo to fazo zaključili, iz ministrstva ne sporočijo, saj da je postopek zelo kompleksen, pojasnijo pa, da bodo po zaključku faze ocenjevanja k pogajanjem povabili tiste prijavitelje, ki bodo izpolnjevali vse pogoje. Pogajanja bodo usmerjena v uskladitev ključnih pogojev izvajanja gospodarske javne službe, zlasti glede tehničnih rešitev, organizacije izvajanja ter ekonomskih vidikov.
Temu bo nato sledil izbor koncesionarjev. "Pri tem je pomembno poudariti, da to še ne pomeni začetka gradnje ali obratovanja sežigalnic. Izbrani koncesionarji morajo namreč v nadaljevanju pridobiti še vsa potrebna dovoljenja, vključno z gradbenim in okoljevarstvenim dovoljenjem, kar vključuje tudi presojo vplivov na okolje ter sodelovanje javnosti in strokovnih institucij. Obratovanje je mogoče šele po pridobitvi pravnomočnih dovoljenj in ob izpolnjevanju vseh zakonskih pogojev."
