Igor Selan
Mariborska občina se ob pomoči Stranke mladih - Zeleni Evrope še naprej trudi, da bi država hitro cesto H2 skozi Maribor izvzela iz vinjetnega sistema. A čeprav so prejšnji teden prejeli odgovor ministrstva za infrastrukturo, iz katerega je razvidno, da cesta dejansko ne izpolnjuje pogojev za kategorizacijo v hitro cesto, njene prekategorizacije v nižjo kategorijo in posledične ukinitve vinjet, kot kaže, ni mogoče pričakovati hitro. Ministrica Alenka Bratušek je namreč zavzela stališče, da je cesto z DARS na DRSI, tudi če bi jo prekategorizirali v nižji rang, mogoče prenesti le odplačno. Ker je cesta zavedena kot osnovni kapital DARS, bi DRSI moral prvemu zanjo odšteti 64,1 milijona evrov. Kot je povedal direktor Damir Topolko, DRSI sredstev za to nima. "Za gradnjo in prenove vseh cest v našem upravljanju imamo letos nekaj več kot 200 milijonov evrov, verjetno si lahko predstavljate, kaj bi torej to pomenilo."
Država naj spoštuje svojo zakonodajo
A kot pravi predsednik Stranke mladih Igor Jurišič, Maribora lastnina ceste ne zanima: "Mi želimo zgolj to, da država spoštuje svojo zakonodajo in cesto kategorizira v skladu z veljavnimi predpisi, lastnina je temu podrejena. Hitra cesta H2 namreč ne izpolnjuje štirih od petih pogojev, ki so po uredbi o merilih za kategorizacijo javnih cest nujni za opredelitev ceste kot hitre ceste, čeprav bi moral vsaj tri."
V naslednjem koraku se bo zato občina obrnila na predsednika vlade Marjana Šarca: "Prosili ga bomo, naj svoji ministrici razloži, da je ministrstvo dolžno spoštovati državne predpise. Je pa možna tudi sodna pot, a si v prvi vrsti želimo vzpostaviti dialog. Sodna pot bi namreč lahko za sabo potegnila tudi odškodninske tožbe, denimo tistih, ki so na tej cesti plačali kazni zaradi neuporabe vinjete, ker cesta sploh ne bi smela biti cestninjena."
"Mariborske ceste v Celju se je DARS verjetno z veseljem znebil, saj na njej ni pobiral cestnine."
Spremembe uredbe mora pripraviti DRSI
Medved ob tem zavrne tudi navedbe DARS, da prekategorizacije hitre ceste H2 ni mogoče urejati parcialno, saj da ima enak status še 76 kilometrov drugih hitrih cest v državi (Dolga vas, Ljubljana, Vipavska dolina, Obala): "H2 ni primerljiva z nobeno drugo cesto. Maribor ima na relaciji sever - jug dve cestninski cesti, vzporedne regionalne ceste pa nima. Ves promet, če nekdo ne želi po cestninskih cestah, gre tako po vzporednih lokalnih in ne regionalnih cestah, zadeva torej tudi s tega vidika ni v skladu z zakonodajo. Ali bomo torej Šentiljsko, Partizansko, Titov most in Tržaško ponovno prekategorizirali v regionalno cesto? Vsekakor se bomo tudi o tem pogovarjali z DRSI, ta je namreč dolžan pripraviti spremembe uredbe, je pa res, da jih mora nato sprejeti tudi vlada."
Ob tem Medved opozori tudi na to, da DARS, ko je iz svojega osnovnega kapitala izločil Mariborsko cesto v Celju, s tem ni imel nobenih težav: "Takrat so enostavno zmanjšali svoj osnovni kapital." Jurišič k temu doda: "Mariborske ceste v Celju se je DARS verjetno z veseljem znebil, saj ni bila kategorizirana kot hitra cesta in na njej ni pobiral cestnine. Ko bo ministrstvo cesto H2 prekategoriziralo v skladu z zakonodajo, bo Darsu verjetno hitro postalo v interesu, da te ceste nima več v svojih osnovnih sredstvih."
