Ruše in Pohorski bataljon: Poklon preteklosti, opomin prihodnosti

Včeraj, 8. januarja, je minilo 83 let od padca Pohorskega bataljona. Vsako leto okoli datuma obletnice v Slovenski Bistrici in Rušah priredijo več spominskih dogodkov, glavna spominska slovesnost pa je vsakokrat najbližjo soboto datumu obletnice na kraju poslednjega bojišča bataljona - pri Treh žebljih na Osankarici. Letos bo slovesnost na Pohorju v soboto, 10. januarja. Bataljonu se bodo poklonile številne delegacije in potomci padlih. Slavnostni govornik bo premier Robert Golob. 

So pa Rušani in vsi, ki spoštujejo vrednote narodnoosvobodilnega boja (NOB), pred kratkim postali bogatejši za knjigo o zgodovini Ruš med drugo svetovno vojno. Združenje borcev za vrednote NOB Ruše je izdalo knjigo z naslovom Ruše 1941-1945 - Zgodba kraja pod Pohorjem: Poklon preteklosti, opomin prihodnosti.

Avtor vsebine je predsednik društva tovariš Jože Gašparič. Knjiga je nastala z željo ohraniti spomin na ljudi, kraje in dogodke, ki so zaznamovali Ruše in njihovo okolico v času druge svetovne vojne. Knjiga opisuje pomembne dogodke v zgodovini Ruš, ustanovitev Osvobodilne fronte, njeno mrežo, prve oborožene akcije, prihod partizanov na Pohorje, trpljenje Rušanov pod nacistično okupacijo, ruško četo in seveda Pohorski bataljon. 

Knjiga nastala v dveh mesecih in pol

Vsebina temelji na arhivskih virih, osebnih spominih, pričevanjih in zbranem gradivu. Gašparič je pri raziskovanju, preverjanju in urejanju gradiva skušal zagotoviti čim večjo zgodovinsko natančnost. Avtor opozarja, da besedilo izraža njegovo razumevanje in interpretacijo preteklosti in ne uradnega stališče nobene ustanove ali organizacije. Besedilo je zapisala in uredila Staša Berus Žigon. Besedila sta prispevala še novinar in zgodovinar Stane Kocutar in pisatelj Tone Partljič. Knjigo so predstavili v sredo v zavodu Rast Ruše. 

Gašparič pravi, da je več razlogov za nastanek knjige oziroma zgodbe. Eden glavnih je odnos do narodnoosvobodilnega boja in družine. "Čutil sem se dolžnega. Več kot 20 let že imam govore v Rušah. Govorim prosto, ne rabim več zapiskov. Zmeraj so mi ljudje po nastopih govorili, naj to spravim na papir. To je bil drugi razlog. Tudi županja Ruš Urška Repolusk, ki je članica našega združenja, me je spodbudila k pisanju. Sam pa sem želel občini nekaj vrniti, ker sem leta 2023 postal častni občan. Pomagala mi je Staša Berus Žigon z ruške občine. Ona je pisala, jaz sem govoril. Začela sva avgusta, končala pa sredi oktobra. Sam sem besedilo sicer imel v glavi. Občina je zelo pomagala, Staša pa je imela velik interes," razlaga tovariš Gašparič.

Pravi, da zgodovinar dr. Marjan Žnidarič, ki je pregledal knjigo, ni mogel verjeti, v kako kratkem času je nastala. "Sem pa imel veliko pisnega materiala. V knjigi navajam vse vire. Da mi ne bi kdo česarkoli očital!" reče v svojem stilu. Natisnili so 500 izvodov. Veliko so jih pokupile okoliške občine in društva. Cena knjige je deset evrov. "Obdržal nisem nič. Prihranil sem si eno knjigo. Vse, kar smo in bomo prodali, gre v borčevsko blagajno. To je donacija občine. Knjiga je tudi posvečena moji mami," dodaja. 

Bogata zgodovina Ruš

In kaj vse je odkril in zapisal v knjigi? "Take zgodovine, kot jo imajo Ruše, nima noben kraj!" poudari Gašparič in nadaljuje: "Dražgoše so nula proti nam. Tam je bil en dogodek. Tu pa smo imeli štiri leta dogodkov. V Mariboru je leta 1942 padla partijska mreža, ker je bila izdana. Ruše so prevzele vso organizacijsko funkcijo - partijsko in OF-ovsko. Ruše so bile vrata na Pohorje. Tako polnega delovanja vsa štiri leta ni bilo nikjer drugje."

Kritičen je do politike, praktično do vseh političnih opcij. Pravi, da se politiki na Osankarico pridejo fotografirat. Sploh zdaj, ko je volilno leto. Meni, da do sprave ne more priti kar tako. "Za to so potrebne generacije. Da se naredi preskok. Našo družino je recimo izdal sokrajan. Veliko so jih pobili. Mama je bila sodelavka tega izdajalca. Vsak mesec mu je prinesla plačilno kuverto. Izdaje mu nikoli ni omenila. To je zame sprava.

Ampak po vojni do sprave ni moglo priti, ker je bilo zločinov preveč," meni Gašparič. Nekdanjemu predsedniku republike Borutu Pahorju je na eni od slovesnosti na Osankarici zaradi nestrinjanja z njegovimi stališči o vojni povedal, kar mu gre, pravi. "Že v govoru sem povedal, kaj mislim. Potem pa sem še pristopil do njega. Rekel sem mu, da ga ne bom vikal, ker je mlajši in ker sva bila oba partijska sekretarja, tam pa smo se vsi tikali. Rekel sem, da cenim predsedniško funkcijo, njega pa ne. Nato sem ga vprašal, ali ga je moj govor zmotil, pa je rekel, da ima vsak pravico do svojega mnenja. Glede na to, da so mi ob govoru ploskali, to ni bilo le moje mnenje, ampak vseh nas tam," je še dejal Jože Gašparič, ki ga vsi v Rušah in okolici poznajo kot tovariša, nikakor kot gospoda.