Barbara Bradač
V Osnovni šoli Franca Rozmana - Staneta v Mariboru se uspešno zaključuje obsežen mednarodni projekt Hop in Code Up, ki ga je avtorsko zasnovala učiteljica računalništva Dragana Prepelič. Gre za projekt eTwinning, ki je s pomočjo sodobnih IKT-orodij povezal 124 učencev in enajst mentorjev iz šestih evropskih držav. Cilj projekta je bil več kot samo učenje programiranja – učenci so se s sodelovanjem, ustvarjalnostjo in na praktičnih delavnicah opolnomočili za življenje v digitalnem svetu.
V okviru projekta so učenci razvijali digitalne kompetence, od osnov kodiranja, robotike in programiranja do 3D-modeliranja in 3D-tiskanja, digitalnega oblikovanja in izdelave računalniških igric. Poseben poudarek je bil namenjen tudi umetni inteligenci in njeni odgovorni uporabi. V sklopu delavnic so učenci programirali mikrobite, tiskali 3D-obeske, ustvarjali digitalne plakate in oblikovali logotip projekta. Slednjega so nato sodelujoče šole izbrale s spletnim glasovanjem.
Zaslon ni škodljiv, če ga znaš uporabljati – problem ni telefon, problem je, kako ga uporabljaš.
Rušenje stereotipov in krepitev samozavesti
Projekt ni stavil le na tehnične veščine – bistveno je tudi razvijal spretnosti, kot so timsko delo, kritično mišljenje, ustvarjalnost in medkulturno razumevanje. "Želeli smo razbiti tudi stereotip, da ženske ne sodijo v tehnične poklice. Še posebno me veseli, ko vidim dekleta, kako samozavestno vstopajo v svet programiranja in robotike," poudarja koordinatorica projekta Dragana Prepelič.
Dodaja, da si želi, da bi mladi čim prej spoznali, da njihove ideje štejejo: "Ko jim nekaj uspe in znajo to ponosno predstaviti tudi širše, je to zame največja nagrada. Še zlasti sem ponosna, ko so naši učenci najboljši v državi, ko na svečani podelitvi v Ljubljani na oder povabijo našo učenko kot najboljšo v svoji kategoriji. Dekleta so izjemna – če jim damo priložnost."
Učenje s prepletom predmetov in življenja
Projekt je medpredmetno zasnovan in vključuje vsebine iz računalništva, matematike, tehnike, likovne umetnosti, geografije in tujih jezikov. Učenci so raziskovali teme, kot so spletna varnost, digitalno državljanstvo, trajnostni razvoj in spoštovanje kulturnih razlik. V spletnem tečaju preko platforme code.org so se urili v digitalnem državljanstvu, spoznavali koncepte programiranja, ustvarjali igrice ter razmišljali o spletnem nasilju, sovražnem govoru in pasteh zasvojenosti z zasloni. Analizirali so rezultate spletne ankete o zasvojenosti sodelujočih z zasloni, ki jo je pripravil mentor Željko Simić iz Hrvaške. Ugotovili so, da so učenci preveč časa ob zaslonih ne glede na aktivnosti, ki jih izvajajo – kar polovica sodelujočih uporablja telefon pri kosilu.
Svoje znanje so uporabili tudi za reševanje vsakdanjih vprašanj: kako ohraniti domače okolje čim bolj zeleno, kako se spopasti s konflikti ali kako spoštovati praznike drugih kultur. Pisali so pisma prijateljem iz tujine, izdelovali voščilnice in pripravili interaktivne predstavitve svoje šole. "Naš vsakdan je prepreden z digitalizacijo, zato je premišljena in odgovorna uporaba tehnologije nujna. Naučili smo se, da nas lahko tudi zaslon veliko nauči – če ga uporabljamo pametno," je povedala učenka Lea.
Navdušenje mednarodnih mentorjev in učenjakov
Mentorica iz Turčije İlknur Araç, profesorica informatike, je o sodelovanju povedala: "Projekt je bil izjemno navdihujoč. Učenci so bili zelo aktivni in so pokazali veliko ustvarjalnosti in odgovornosti. Zelo sem hvaležna Draganini odlični organizaciji in vodenju, kar je omogočilo kakovostno izvedbo vseh aktivnosti." Sodelujoči mentorji so dodali, da se veselijo nadaljnjega sodelovanja in ustvarjanja čudovitih vsebin.
Prepeličeva je polna zagona: "Mladi so temelj prihodnosti in potrebujejo čim več izzivov. Če jim postavimo jasne meje in omogočimo ustvarjalnost, bodo naredili velike stvari. Zaslon sam po sebi ni škodljiv, če ga znaš uporabljati – problem ni telefon, problem je, kako ga uporabljaš."
Veseli se tudi sistemskih sprememb, ki prihajajo – uvaja se obvezen predmet informatika in digitalne tehnologije za 7. razred osnovnih šol, ki bo v celoti zaživel do leta 2028. "Tako kot smo se nekoč vsi morali naučili brati, pisati in računati, je za razvoj družbe pomembno, da znamo tudi 'digitalno razmišljati'. Znanja iz računalništva in informatike niso namenjena le programerjem – postajajo temeljna znanja za vsakogar, ki želi biti aktiven, konkurenčen in informiran v sodobnem svetu.Ta znanja so tudi temelj za razvoj družbe in novih tehnologij. Uporabljati opremo je enostavno, potrebujemo kader, ki bo znal to opremo ustvariti. Tovrstni projekti so odlična odskočna deska za vstop v svet tehnologije."
Uspeh, ki potuje v Bruselj
S projektom dokazujejo, da mladi v Sloveniji lahko stopajo ob bok evropskim vrstnikom – v znanju, ustvarjalnosti in digitalni pismenosti. Učenci, šola in mentorji v projektu si želijo, da bi bil njihov trud prepoznan tudi širše. Želijo si čim več nacionalnih znakov kakovosti v sodelujočih državah, da se bo projekt potegoval za prestižno nagrado eTwinning European Quality Label.
