Aljoša Peršak
Čeprav je vlada Roberta Goloba že novembra lani zagotovila dodatnih 20,7 milijona evrov za gradnjo Centra Rotovž, so si na mariborski občini oddahnili šele prejšnji teden, ko so tudi podpisali aneks k pogodbi o sofinanciranju z ministrstvom za okolje in prostor. Občina bo tako za okrog 42 ali 43 milijonov evrov vreden projekt, kot se je investicija že podražila iz prvotno načrtovanih 25 milijonov, dobila skupno dobrih 36,7 milijona evrov evropskih in državnih sredstev. "Uspelo nam je pridobiti najbrž največjo subvencijo v zgodovini mesta," je na gradbišču na Rotovškem trgu povedal župan Saša Arsenovič.
O tem, ali bo na jesenskih lokalnih volitvah znova kandidiral za župana, ni želel govoriti, je pa poudaril, da Center Rotovž ni edina zgodba o uspehu v tem mandatu, saj je njegova ekipa z delom, znanjem, vztrajnostjo in odločnostjo pridobila 65 milijonov evropskega in državnega denarja. "To je dokaz za nazaj in spodbuda za naprej, da Maribor zna in zmore, da lahko denar konča pri nas in ne v kakšnem drugem delu države," je dejal Arsenovič o "največjem investicijskem razvojnem ciklu v mestu".
Arsenovič je spomnil, da je ključna oseba oziroma botra tega projekta Ignacija Fridl Jarc, ki je v času tretje Janševe vlade kot državna sekretarka na ministrstvu za kulturo našla pot, da se je ta projekt sploh začel. "Zanimiv življenjski krog, saj bomo zdaj, ko je ministrica za kulturo, končali največjo investicijo v času samostojne Slovenije v Mariboru," je dejal župan. Poudaril je, da se je z zadnjim aneksom za 20,7 milijona evrov virtualna zadolženost občine znižala iz 103 milijona evrov na 82 milijonov. "To pomeni, da se je dolg na občana Maribora znižal iz 1100 evrov na 800 evrov, kar je zelo sprejemljivo in daje nov investicijski kapital za naslednji mandat. Skupaj smo pridobili skoraj 37 milijonov evropskega in državnega denarja. Občini bo tako ostalo na razpolago več denarja, kar je prav glede na podfinanciranost in breme novih zaposlitev. Mesta z Rotovžem torej nismo obremenili," je dejal Arsenovič.
Glede časovnice zaključnih del je izrazil upanje, da bo tehnični pregled nove mestne hiše kulture konec novembra ali v začetku decembra, in bi jo lahko odprli enkrat do aprila. Mestna hiša kulture Rotovž pa ne bo zgolj nov kulturni objekt, poudarjajo na občini, temveč nova mestna dnevna soba - prostor srečevanja, raziskovanja, dialoga in novih idej za vse generacije. Pod eno streho bodo delovali Mariborska knjižnica, Umetnostna galerija Maribor in mestni kino, v njem pa bodo še prostori za prireditve, izobraževanja in ustvarjanja ter kavarna.
