Maja Pakiž, zdravnica, kolumnistka in pisateljica: "Želim si še več ljudi na kolesu. Kolo je moje vsakdanje prevozno sredstvo, ne glede na vremensko situacijo. Lahko bi imeli kakšno knjigarno s kavarno oziroma kavarno s knjigarno. To sem videla v Glasgowu in tam je bilo super vzdušje. Morda bi bilo dobro, če bi bilo v nedeljo več lokalov odprtih, ker je občutek v mestu včasih rahlo moreč."
Valentin Rozman, arborist: "Tako za Maribor kot za vsa druga območja na planetu in izven njega si želim, da bi se življenjske zadeve izboljšale. Da bi se prenehali vojne in konflikti, da bi se izboljšala povezanost z drugimi živimi bitji in bi se zavedali, da smo vsi del enosti, enega stvarstva in je ločenost samo iluzija čutil človeškega fizičnega telesa."
Jasmin Handanović, nogometni trener: "Vem, da bi zdaj vi rekli, da bomo prvaki, igrali Evropo in vse to ... Ja, to je treba zgraditi. Moja želja je, da NK Maribor dobi center za trening. Za nogometno šolo in prvo ekipo. Tako bi bilo marsikaj bližje uspehu."
Rossa Intihar, terapevtka japonske stol masaže in podjetnica: "Brala sem knjigo, da ima Maribor zelo drugačno energijo ali, če želite, karmo iz preteklosti. Želim si, da se ta karma očisti, da bi ljudje lažje zadihali in prepoznali več dobrega. Da bi delali dobro tudi za druge, bili nesebični. V Mariboru je veliko dobrih ljudi, je pa v njem zatrta energija rasti. Verjamem, da se z dobrimi dejanji širi val dosežkov, s tem bi Maribor postal večji in močnejši."
Marko Lük, didžej in mentor: "Želim si, da bo imel Maribor prostor, ki programsko spodbuja alternativno elektroniko. To lahko zraven prinese veliko pozitivnih učinkov, lahko je gonilo kulturnega napredka. Če klubsko kulturo jemlješ le kot prostore, kjer se prodaja pijača in pobira vstopnina, imaš družbo, ki je usmerjena le potrošniško, ta pa ne bo razvijala novih idej."
Srečko Vilar, nekdanji generalni sekretar Zlate lisice: "Želim si, da Maribor ne bi bil Mariboru največji sovražnik. Maribor naj se razvije, ker se zna. Imamo ogromno znanja na vseh področjih. Od kulture do univerze. Pustimo, da vsak opravlja svoje delo, in mu pomagajmo. Vsakomur, ki pride v Maribor, pa svoje uspehe pokažimo na dostojanstven način."
Mihaela Benko in Darjan Knehtl, zobozdravnika:
Mihaela: "Maribor potrebuje več notranjega zagona. Da bi se spremenila miselnost posameznika, da bi bilo pri ljudeh več samoiniciative. Šele to prinese premike v družbi. In napredek v mestu."
Darjan: "Tako je. Da bi z optimizmom in večjim elanom gledali na stvari. Ker te niso tako tragične, kot si jih včasih slikamo."
Matic Kvas, učitelj deskanja na snegu in downhill kolesarjenja: "Želim si, da bi v Mariboru spet dobili tekmo svetovnega pokala v gorskem kolesarstvu. Z Zlato lisico, ki smo jo imeli radi, smo morali imeti srečo z vremenom. Za svetovni pokal v gorskem kolesarstvu pa imamo danosti vsako leto. Na mestu in državi je, da si priborimo to nazaj, ker ima to velik učinek na Maribor."
Zala Kralj, glasbenica: "Želim si, da se v Mariboru za brez zveze ne bi sekalo zdravih in lepih dreves. Želim si kavarno, restavracijo ali bistro, kjer bi prodajali šmorn za zraven. Čeprav veliko hodim peš ali se vozim s kolesom, me zmotijo nekatere stvari, zato si želim redarjev z možgani in empatijo. In še to, iskreno, za nekatere plačljive parkirne cone v mestu ni treba, da so plačljive. Sploh pri stanovanjskih naseljih."
Filip Džeba, košarkarski trener: "V Mariboru si želim košarkarskega prvoligaša in polne dvorane na košarkarskih tekmah. Prav tako si v Mariboru želim več športnih dvoran, primernejših za treninge in tekme. Sanjarim o tem, da bi zadel na loteriji. Moja doma pravi, da sem zmešan, da če bi res zadel, bi v Mariboru zgradil svojo športno dvorano."
Tanja Arih Korošec, direktorica potovalne agencije Aritours: "Želim si, da bi se sploh v smislu poslovnih idej bolj povezovali in skupaj razvijali turizem. Želim si, da bi Mariborčanke in Mariborčani še več potovali. Ko potuješ in se vrneš domov, si obogaten z novimi znanji in izkušnjami. Šele takrat lahko kvalitetno komentiraš, kaj se dobrega razvija v Mariboru, katere so dobre in slabe ideje."
Iztok Tomšič, šestdeseti pohorski car: "Želim si, da bi se v Mariboru združevali in povezovali, da bi vsak prinesel delček k uspehu. Če bomo stopili skupaj, bomo ljudi lažje pripeljali v Maribor. Vsak posameznik naj prispeva nekaj v skupno zgodbo, da bo lahko vsak imel na koncu nekaj od tega."
Anja Brumec, kinologinja: "Želim si, da bi bilo po Mariboru več košev in vrečk za pasje iztrebke. Glede ljudi pa si želim, da bi vzgajali pse, ki bi bili socializirani in odprti. Želim si, da bi bili psi bolj mirni, sproščeni in veseli, ko gredo ven, in posledično ne bi bilo neprijetnih situacij."
Pater Ivan Hočevar, duhovnik: "V Mariboru se zelo dobro počutim, na mesto sem se močno navezal. Težko bi šel kam drugam, čeprav se lahko tudi to zgodi. Želim si, da bi se Maribor še naprej razvijal, ne le gospodarsko, ampak tudi kulturno, človeško in duhovno. Želim si več zelenja, več narave, več prostora za srečevanja."
Andreja Mohorko Kirbiš, predsednica Društva ljubiteljev mačjih tačk: "Želim si, da bi se Maribor razvijal na družabnem in kulturnem področju. Pri nas je preveč monotono. Moja želja je, da bi imeli več prireditev za otroke, najstnike, študente in da bi bile bolj razgibane. Da bi imeli kopališča, ki jih nimamo, pa tudi športno-rekreativne parke, ki so lahko notranji in zunanji. To zelo pogrešam."
Ana Presker, sinologinja in filozofinja: "Želim si, da se bo Piramida malo uredila. In tudi center mesta, mesto je postalo tako mrtvo. Tudi naša trgovina je prispevek k temu, da bi oživili center mesta. Veliko mladih družin se vrača v Maribor iz tujine - obstaja torej nek potencial za oživitev, potrebujemo pa tudi vsebine."
Denis Čas Podlesnik, podjetnik: "Maribor je zame odlično mesto, bi si pa želel, da bi ljudje tukaj še več dali na lokalno pridelano hrano. Nekoč so ljudje šli po meso do enega kmeta, po jogurt do drugega in po solato do tretjega. Zdaj pa zaradi tempa življenja vse kupijo v eni veliki trgovini, kjer so produkti z vseh koncev sveta. Več bi morali dati na to, da podpiramo domače, lokalno."
Dejan Rat, radijec, novinar in urednik: "Super je, da se Maribor razvija, vidi se, da se. Ampak ob razvoju mesta in novih vsebin je treba vedeti, da Maribor ni le center, ampak je treba slišati tudi tiste na obrobju. Tem je vseeno, če imaš fontano v centru, četudi bi bila visoka 500 metrov. Če se ta človek vsak dan pelje v službo in trikrat pade v luknjo v cesti ali pa nima kanalizacije in vode, je to treba povedati. Tudi on je Mariborčan."
Boštjan Jagrinec - Buha, frizer: "Maribor je zame najlepše mesto, ki ima velik potencial za razvoj. Želim si, da bi se Mariborčanke in Mariborčani bolj zavedali, v kako lepem mestu živimo, da bi bili bolj samozavestni in povezani. Ko bosta naša samopodoba in samozavest na višjem nivoju, verjamem, da bomo še boljši in bolj srečni."
Metka Jurc, članica ansambla Lutkovnega gledališča Maribor: "Maribor se je lepo razvil, a vlada prevelik centralizem. Že če greš čez most, vidiš, da okolica trpi. Naj se razvija še naprej. Želim si več garažnih hiš, kamor bi umaknili avtomobile iz centra. A ne da s tem služimo. Naj bodo dostopne vsem. Tako bodo k nam prišli tudi od drugod. Bodimo prijazno mesto."
Metod Dolinšek, sekretar območnega združenja Rdečega križa Maribor: "Mestu Maribor želim, da bodo upravljanje prevzeli ljudje, ki mestu želijo dobro, ki ne bodo svojih osebnih ambicij postavljali na prvo mesto. Na žalost smo kar nekaj mandatov imeli priložnost gledati ljudi, ki so lokalno politiko videli kot vzvod za svoje osebne namene in potrebe."
Melanie Johnston, gostinka: "Želela bi si, da bi bilo v mestu več klubov, da bi bilo bolj živahno. Vem, da so klubi tukaj bili pred koronavirusom. Če bi se dogajanje preselilo tudi izven samega središča mesta, bi bilo zelo dobro. Kar nekaj korporativnih podjetij je tukaj, številni odvetniki, ki iščejo več večernega in nočnega dogajanja. Tukaj je tudi ponudba hrane zelo skromna, le nekaj ponudnikov prigrizkov je."
Matic Gselman, tehnični vodja Borštnikovega srečanja: "Mariboru želim, kar želim vsakemu, ki ga imam rad. Maribor, ostani takšen, kot si, itak se boš spreminjal, a v svojem bistvu boš ostajal enak. Morda pogrešam nekaj več klubske scene, toda ko smo s kolegi rekli, da bi imeli rave, smo si ga naredili in smo dve leti organizirali rave v Pekarni. To se mi zdi največja kvaliteta Maribora - da ne potrebuješ veliko sredstev, da nekaj tukaj vzpostaviš."
Amir Suljić, natakar in dobrodelnež: "Pogrešam več brezplačnih prostorov za druženje. Recimo v parkih, da bi bila igrišča za šah ali mize za pingpong pa goli za nogomet. Skate park mi je zato super ali pa tisto novo igrišče za košarko. To so projekti, ki ljudi povežejo. Naj se ljudje več družijo in pustijo svoje telefone."
Goran Horvat, lastnik Zlatega leva: "Glede na lokacijo, kjer je Zlati lev, si želim, da bi imel Maribor čim boljšo tržnico. Tega pa se bo moral nekdo korenito lotiti. Nekdo bi moral na tržnico vrniti branjevke in kupce. Vem, da to ni enostavno, da so ponudniki zdaj tudi na drugih koncih mesta, a z dobrim pristopom bi lahko tržnici vrnili stari sloves. Vsako mesto ima živahno tržnico, pogled na našo pa je z izjemo sobote žalosten."
Mihaela Kopše, prva mariborska vinska kraljica: "Maribor je najlepše mesto, ker imamo najstarejšo trto na svetu. Ta svoj potencial bi morali bolje izkoristiti. Veseli pa me, da sem prihaja vedno več turistov, da je vedno več turističnih ponudnikov. Biti moramo optimistični, ker smo doma v res lepih krajih. Cilj nam mora biti, da privabimo čim več gostov ter jih navdušimo in jim pokažemo, kako lepo je pri nas."
Ana Julija Ažnoh, diamantna maturantka mednarodne mature: "Da ostane takšno lepo majhno mesto, kot je zdaj. Všeč mi je, da je center tako lepo obnovljen. Želela bi si, da bi bilo zvečer v mestu še več ljudi, ne samo na Poštni, ampak še kje drugje. Naj Maribor ostane tako lepo zeleno mesto."
Sara Irman Kolar, likovna pedagoginja: "Želim si, da mesto ostane preprosto, toplo in prijetno, kjer lahko vsak najde svoje zatočišče. In da bi bilo čim več vsebin dostopnih vsem."
Miha Šubic, animator, scenarist, montažer in režiser: "Da bi se tukaj čim več snemalo. Da bi bilo več filmskega programa. Da bi ustvarjalci lahko ostali tukaj in delali. Da ne bi bilo treba za vsako stvar iti v Ljubljano."
Vildan Ramusović, arhitekt in predsednik Črnogorskega kulturnega društva Komovi: "Všeč mi je, kako se razvija Koroška cesta, pa Poštna ulica. Maribor se razvija kot turistično mesto, kar je za nas zelo zanimivo. Sicer pa se mi zdi pomembno, da bi občina naredila kaj tudi zunaj mesta. Živim v Novi vasi. Velikokrat sem razmišljal, da bi kot arhitekt ponudil brezplačno rešitev za igrišča. Pomembno je, da imamo tudi mi urejena igrišča, kot so v središču mesta."
Boris Herman, predsednik Felinološkega društva Maribor: "Moja želja za Maribor je ravno to, da bi si ljudje medsebojno več pomagali, tako institucionalno kot individualno. Se pogovarjali, izrazili svoje probleme, težave in potrebe. Če skrivaš in zmanjšuješ svoje probleme, zmanjšuješ tudi svoje potrebe, želje in možnost, da ti bo kdo pomagal. To je jarem, ki ga Slovenci nosimo na ramenih in ki nas stane preveč."
Maja Golja, kineziologinja in osebna trenerka: "Želim si, da bi se Mariborčanke in Mariborčani čim več gibali, da bi imeli v mestu in okolici čim več športnih dogodkov, kjer se lahko ljudje združijo in uživajo ob športu. Predvsem za mlade si želim, da bi se veliko gibali in izkoriščali naravne danosti in aktivnosti športnih društev."
Pija Brglez, državna prvakinja v padlu: "Moje želje za Maribor so, da se še naprej razvija kot živahno športno mesto, kjer imajo prebivalci in obiskovalci na voljo raznolike možnosti za rekreacijo in druženje - od pohodništva na Pohorju do sodobnih športnih centrov. Želim si, da bi turizem v Mariboru še bolj poudarjal naše naravne lepote, kulturno dediščino in gostoljubnost ter se povezoval z bogato vinogradniško tradicijo."
Magdalena Pec, gostinka: "Želim si, da bi bil Maribor bolj prijazen mladim podjetnikom in da bi ti uspeli s svojimi idejami. Da bi mladi ostajali tukaj in ustvarjali v svojem okolju. Želim si, da bi tukaj obstajale organizacije ali ljudje, ki bi mladim pomagali na njihovi podjetniški poti, da bi jim zagotavljali podporo na poti do tega, da vzcvetijo."
Iztok Kočevar, bobnar in dobrodelnež: "Želim si, da bi obronke Maribora še bolj izkoristili za šport in rekreacijo. Želim si, da center mesta ostane zaprt za promet, seveda pa potrebujemo tudi alternative. Lahko je ulice zapreti, a je slabo, če sta potem obremenjeni le dve ulici. Upam, da bo glede prometne ureditve Maribor napredoval."
Olga Muhič, predsednica Kinološkega društva Maribor: "Želim si, da bi se čim več ljudi dobro pozanimalo, preden sprejmejo odločitev o nakupu psa, da bi se zavedali, v kaj se podajajo. Pes ni igračka in ne kupimo ga otroku kot darilo. Če otroku kupiš psa, ga kupiš sebi."
Matej Šerer, barista: "Mladim bi povedal, da je Maribor prečudovit, pa tudi ostala Slovenija. Kjerkoli sem bil, sem o tem razmišljal. Želim si tudi, da do gostinskih delavcev, do baristov, ljudje ne bi imeli podcenjevalnega odnosa. Gre za težek poklic. V nekaterih državah, recimo v Italiji, je celo zelo spoštovan."
Pia Žula, najboljša študentka UM: "Želim si, da bi Maribor nudil še več priložnosti za mlade, za študente. Da bi Maribor kot študentsko mesto pritegnil in tukaj obdržal več mladih. Med študijem sem ugotavljala, kaj vse nudi kampus na Gosposvetski. Tam imaš praktično vse, kar potrebuješ."
Tadeja Fijačko, predsednica Turističnega društva Maribor: "Za Maribor in za našo ekipo Mariborskih flosarjev si želim, da bi se še naprej razvijali tako uspešno kot doslej, da bi vsako leto rasli in privabili vedno več turistov. Ko vidimo žar v očeh obiskovalcev, ko se pripeljemo na Lent in jim je vse to resnično všeč, vemo, da delamo prav."
Jan Podbrežnik, umetniški vodja ZIZ festivala, moderator in novinar: "Želim, da bi Maribor izkoristil potenciale, ki jih ima. To niso kvantitativni potenciali, ampak kvalitativni. Razvoj v mestu se tretira z miselnostjo 'višje, hitreje, močneje, lepše, novejše' in tega čim več. A po drugi strani ostajajo neizkoriščeni potenciali prostorov, ljudi, iniciativ."
Vesna Ribarič Zupanc, vodja paliative v UKC Maribor: "Želim si, da bi se najprej med zdravstvenimi delavci in potem tudi v laični javnosti zmanjšal strah pred paliativno oskrbo. Da bi doumeli, da je to nadstandard oskrbe, ko človek resno in neozdravljivo zboli. V Mariboru tudi pogrešamo hišo hospic."
Jure Krajnc, gostinec: "Želim si, da bi ljudje manj šimfali drug drugega in večkrat stopili skupaj. Druga želja je, da bi ljudje v Mariboru malo upočasnili tempo, da bi bilo več italijanskega 'dolce far niente' (sladkega brezdelja, op. p.), da bi znali uživati v majhnih stvareh in cenili kvalitetne stvari. Da bi uživali v trenutkih s prijatelji in družino, ob kavi in hrani. Za NK Maribor pa si želim, da se znova obrne na boljše."
Natalija Ploj, 14. mariborska vinska kraljica: "Želim si, da bi se vinogradniki še bolj povezovali, da bi bilo v mestu in okolici še več gastronomskih in vinskih dogodkov. Želim si, da bi mladi še bolje spoznali vinsko zgodovino in kulturo ter cenili tradicijo Maribora. Želim si, da bi ljudje še bolj cenili najstarejšo trto na svetu."
Filip Kovačič Plakolm, oblikovalec in slikar: "Moja želja se pravzaprav že uresničuje. Zdi se mi, da se je v mestu začelo veliko dogajati, da gre v pravo smer - več je druženja, mreženja in kulturnih dogodkov. Želim si le, da se ta trend nadaljuje in da se mesto razvija naprej."
Dorjan Vreča, oblikovalec zvoka, tonski tehnik na Štuku: "V Mariboru si želim več medsebojnega sodelovanja med organizatorji dogodkov. Pa mogoče še kakšno gostilno z glasbo več, ker praktično nimaš kam iti. Štuk ne more biti alternativa za vse. Ljudje potrebujejo izbiro. Manj metanja polen pod noge in več sodelovanja, to si želim."
David Vračko, chef: "Ni želja. Želje so vedno težke. Primer je bila evtanazija. Ali si za ali proti. Ni želja. To pa napiši. Sodelavcem sem rekel, da ne verjamem v Božička, da ne bo božičnice, ker sem amater. Verjamem v dedka Mraza in zato dobijo 'dedkomraznico'."
Neli Lalović, pevka skupine RANR: "Moja največja želja za Maribor je, da bi se naredil en res super jazz klub. To pogrešam. Nekaj takega, kjer bi lahko poslušala živo glasbo ob dobri pijači, v intimnem vzdušju. Ali pa kakšen lokal v stilu Hard Rock Cafeja. Nekaj s takšno dušo, z neko težo."
Ana Breznik, fizioterapevtka za živali: "Za Maribor si želim predvsem dvoje. Prvič, da bi se ljudje še bolj zavedali pomena preventive pri živalih. Da ne bi čakali na hude poškodbe, ampak bi psa pripeljali na pregled enkrat letno. Druga želja pa je bolj praktična in verjetno jo deli veliko Mariborčanov (smeh). Parkirna mesta!"
Mitja Suvajac, fizik in podjetnik: "Želim si, da Maribor začne delati za to, da bo drugačen. Nočem, da je Maribor nekaj, kar ni in nikdar ni bil. Želim si, da bi bil Maribor tehnološko središče Slovenije, kar je nekoč že bil. Da bi to postal, pa potrebuje vlaganje in zaupanje v mlade ljudi."
Franc Kejžar, bolnišnični duhovnik v UKC Maribor: "Predvsem, da bi se ljudje dobro razumeli in bi jim bilo mesto domače. Sam se tukaj dobro počutim. Kot duhovnik pa bi si želel tudi, da se krivulja obiska maš in verouka, ki upada, obrne navzgor."
