Operna noč v Mestnem parku je lep glasbeni dogodek v izjemnem in imenitnem ambientu. Vendar je to samo ena plat medalje. Lep je za nastopajoče in za obiskovalce, kaj pa za park? Smo se kdaj vprašali o tem?
Vrsto let sem bil zaposlen na Zavodu Republike Slovenije za varstvo narave, območni enoti Maribor, ki je ena od strokovnih služb, ki skrbijo za ohranjanje parka, in je tudi eden od soglasjedajalcev za posege in dejavnosti v parku. Od prve Operne noči smo opozarjali na grožnje in negativne vplive, ki jih tako masovna prireditev pomeni parku. Povprečen obiskovalec parka in Operne noči jih ne vidi, vendar jih je cela vrsta. Park je oblikovana zelena površina, urejena po načelih parkovnega oblikovanja, v njeno osnovanje in vzdrževanje je vloženega veliko truda. Razmere za rast vseh drevnin, ki so v parku, še zdaleč niso idealne, pri tem mislim predvsem na fizikalne in kemične lastnosti tal, preskrbo s hranili in vodo, zračnost, zbitost tal itd., pa še vse drevesne vrste, ki so v parku nasajene, niso domorodne in prilagojene na dane rastne pogoje. Vzgoja dreves je v takih razmerah težavna in majhni dodatni negativni vplivi lahko odločilno vplivajo na prizadevanja za lep, zdrav in varen park in prizadenejo veliko škodo drevesom, ki so stara sto in več let. Obnašanje prenekaterih obiskovalcev Operne noči, ki v želji, da si zagotovijo prostor čim bliže nastopajočim, in tistih drugih, ki jim Operna noč pomeni priložnost, da imajo v parku piknik, pomeni velike poškodbe zelenic, ki niso urejene za prenašanje takih obremenitev (kakor je na primer nogometno igrišče). Posledice se kažejo v zbijanju talne podlage (predvsem v času neprestane razmočenosti tal, kakršen je letos), ki se iz leta v leto kumulira in konstantno negativno vpliva na kvaliteto rastnih pogojev za drevesa. Druga negativna posledica je, da začnejo obiskovalci parka park dojemati kot površino, na kateri je legalno dovoljeno prav vse, in se tako obnašajo tudi zunaj organiziranih prireditev. Masovni dogodki v parku za sabo potegnejo še negativne vplive na zavarovana območja zunaj parka, kot je na primer nedovoljeno parkiranje na zelenicah zavarovanega Tomšičevega drevoreda v času prireditve. Organizatorji se tega zavedajo in delujejo v smeri, da se to ne bi dogajalo, vendar je velika množica obiskovalcev, ki jih dogodek pritegne, neobvladljiva. Torej, dogodki v parku da (saj park je navsezadnje namenjen ljudem), vendar le taki, ki parku ne škodujejo. Masovni dogodki, ki se dogajajo v veliki meri na neutrjenih parkovnih površinah, vsekakor niso taki. Za eno uro glasbenega užitka in večernega druženja na leto se res ne splača povzročati negativnih vplivov na park, ki ga vzgajamo že okoli 150 let.
Samo Jenčič, Maribor
