Danes so v Europarku člani društva Trepetlika skrbeli za ozaveščanje mimoidočih o Parkinsonovi bolezni, nevrološki bolezni, ki vpliva na gibanje in kakovost življenja okoli desetih milijonov ljudi po svetu. Termin postavitve stojnic in aktivnosti ni bil izbran naključno, saj je danes svetovni dan Parkinsonove bolezni. Že vrsto let po različnih mestih po svetu številne javne objekte osvetlijo z modro barvo, ki simbolizira upanje, podporo in solidarnost z osebami, ki živijo s to neozdravljivo degenerativno boleznijo. Nakupovalnega središča sicer niso tako osvetlili, so pa člani društva v modrih majicah z modrostjo o bolezni osvetlili zainteresirane. Poleg tega so pripravili številne zanimive aktivnosti, glasbene in plesne nastope, igre šaha in na ogled postavili umetniške izdelke, ki jih ustvarjajo.
"Bolezen marsikaj odnese, veliko pa lahko tudi prinese. Mnogi ugotovijo, da so zelo ustvarjalni, da imajo neko žilico, ki je prej niso toliko aktivirali," pove Aleš Antolinc, vodja štajerske izpostave drutšva Trepetlika. "Parkinsonova bolezen je vedno bolj prisotna, že vsak četrti pozna nekoga, ki jo ima. Naš namen je, da povemo vsem, da ni konec življenja s to boleznijo. Lahko si zelo aktiven, v Mariboru imamo cel kup aktivnosti - namizni tenis, jogo, družabne igre, plesne večere, pohode," našteje.
Društvo Trepetlika tako povezuje ljudi, ki se soočajo s podobnimi izzivi, si med seboj pomagajo, delijo izkušnje in nudijo podporo na poti do boljšega počutja. Društvo nudi tudi podporo in razumevanje, druženje in medsebojno pomoč, predavanja in delavnice, telesno vadbo in aktivnosti ter informacije za bolnike in svojce.
Včeraj je štajerska izpostava društva otvorila tudi pisarno v Mariboru, odslej jih najdete na Engelsovi ulici 6 pri Poljanah. Pisarna bo odprta dvakrat na teden, ob torkih in četrtkih od 10. do 13. ure.
Kaj je Parkinsonova bolezen
Parkinsonova bolezen je počasi napredujoča, degenerativna bolezen, katere vzroka ne poznamo. Glavna značilnost te bolezni je propadanje dopaminskih nevronov v kompaktni črni substanci, zaradi česar v možganih primanjkuje dopamina. Gre za vrsto progresivnega stanja, kar pomeni, da se simptomi pojavljajo postopoma in počasi slabšajo, saj se možgani sčasoma vse bolj poškodujejo, so zapisali v društvu Trepetlika.
Dve glavni skupini simptomov sta "motorični" simptomi, ki vplivajo na gibanje, kot so tresenje, mišična okorelost in počasnost gibanja, in "nemotorični" simptomi, kot so bolečina, tesnoba in depresija.
Po besedah predsednika društva Zvezdana Pirtoška še ne vemo zagotovo, kaj povzroča Parkinsonovo bolezen, najverjetneje gre za kombinacijo naše genetike in okoljskih dejavnikov. Podrobnosti o tem, kateri geni so zagotovo vpleteni in kateri so vsi potencialni okoljski dejavniki, ostajajo neznane.
Za Parkinsonovo bolezen ni zdravila, vendar je mogoče kakovost življenja izboljšati z različnimi zdravili, operacijami, spremembami življenjskega sloga, predvsem z rednim gibanjem.
Po vsem svetu s to boleznijo živi približno 10 milijonov ljudi. Ker je to najhitreje rastoča nevrološka bolezen na svetu, naj bi se to število do leta 2050 podvojilo. Bolezen prizadene ljudi vseh ras in kultur. Večina, ki zboli za to boleznijo, je starejših od 60 let, eden od desetih pa je mlajši od 50 let. Prizadene nekoliko več moških kot žensk.
