V Prvi gimnaziji Maribor bo od jutri do petka ponovno sijala ex antiquitate lux. Začne se v torek, ko pripravljajo srečanje dijakov in profesorjev slovenskih klasičnih gimnazij. V Mariboru je Klasična gimnazija delovala 201 leto, od 1758 do 1959, in njeno poslanstvo nadaljuje današnja Prva gimnazija Maribor, ki je vpisala že 23 generacij dijakov v program klasične gimnazije.
Osrednji dogodek letošnjih Klasičnih dnevov bo v sredo. Večer klasikov bo posvečen spominu na zaslužnega politika in filologa dr. Karla Verstovška, predsednika Narodnega sveta v Mariboru v času po prvi svetovni vojni in poverjenika za uk in bogočastje v Narodni vladi in Deželni vladi v Ljubljani. Njegovo osebnost bosta v čitalnici šolske knjižnice Prve gimnazije od 18. ure predstavila dr. Aleksandra Gačić in dr. Gregor Jenuš, avtorja knjige o zaslužnem slovenskem politiku. Zgodovinski spomin na burni čas prvih desetletij 19. stoletja bosta obudila dijaka Prve gimnazije Irena Sovič in Blaž Šabeder. Ob tej priložnosti bo na hodniku pred knjižnico razstava o življenju in delu dr. Verstovška.
Kot komemoracijo ob 1. novembru že vrsto let izvajajo prireditev Vsako leto eno ime. S spominske plošče v šoli izberejo nekdanjega dijaka ali profesorja, ki je umrl v drugi svetovni vojni. Tako se bo v sredo ob 10.30 na Prvem odru dijakinja Sara Holjević pogovarjala s patrom dr. Karlom Geržanom, avtorjem knjige o Izidorju Završniku, nekdanjem dijaku Klasične gimnazije, duhovniku, talcu. V četrtek bodo na šolo povabili osnovnošolce na spoznavanje antičnega sveta in pomena klasične izobrazbe. Ustvarjali bodo v likovni delavnici, latinski jezik začutili v uporabi v naravoslovju, se seznanili s psihologijo, spoznavali matematične vsebine z evklidsko geometrijo in druge vsebine s področja humanistike.
V petek bo v Prvi gimnaziji potekalo več predavanj. Sedanjim generacijam dijakov klasične gimnazije bodo predavatelji s področja zgodovine, filozofije in matematike predstavili posamezne teme iz obdobja antike, ki so zaznamovale oziroma pustile sledi vse do današnjih dni. Gostili bodo Borisa Hajdinjaka (Vespazijan in Tit v Judeji: zgodovinski okvir prve pisne omembe Petovione leta 69), dr. Julijano Visočnik (O skrbi za zdravje in dobro počutje preko rimskih napisov), dr. Aleša Mavra (Antična dediščina v sodobnem koledarju, dr. Borisa Vezjaka (Kaj je sploh vedel Sokrat, če ničesar ni vedel?) in dr. Uroša Milutinovića (Primeri iz starogrške matematike).
Prireditve so namenjene sedanjim, nekdanjim in bodočim dijakom klasične gimnazije ter vsem, ki so jim blizu antika, latinščina in humanistika. (mbk)
