Barbara Bradač
Pet let se pri domu starejših morda ne zdi dolgo obdobje. A za tiste, ki so vanj vstopili med prvimi, pomeni pet let vsakdanov, novih poznanstev, skupnih kosil, pogovorov in druženj. Zato tudi praznovanje petletnice SeneCura Doma starejših Hoče-Slivnica ni ostalo le pri govorih. Pelo se je, ob glasbi tudi nekoliko zaplesalo, nato pa je prišel trenutek za jubilejno torto. Noža nista prijela direktor ali kateri od gostov, temveč Julijana Kerhe in Jurij Sinovec, prva stanovalca doma, ki je leta 2021 odprl vrata v Orehovi vasi. Pet let po tem, ko sta med prvimi prestopila njegov prag, sta tako skupaj zarezala še v torto, simbolično v čast petim letom življenja doma in skupnosti, ki je v tem času zrasla okoli njega.
Julijana Kerhe se začetkov še dobro spominja. Selitve se, kot pravi, ni bala. Nasprotno. Pred prihodom v dom je sedem let sama živela v hiši. "Z velikim veseljem sem šla sem," je povedala. To je zanjo pomenilo predvsem razbremenitev vsakodnevnih obveznosti in več družbe. Danes igra karte in družabne igre, veliko časa pa namenja ročnim delom, ki se jih je lotila šele v domu. "Zelo sem zadovoljna, da sem tu in ne bi šla nikamor drugam," pravi. Čeprav bi lahko živela pri otrocih, se za to ni odločila.
Od odprtja do čakalnih dob, dolgih tudi več let
Dom ima 150 koncesijskih mest. Kar 142 sob je enoposteljnih, štiri so dvoposteljne in namenjene parom. Za ljudi z demenco je namenjenih 48 mest. Polno zasedenost so dosegli v prvi polovici leta 2023 in jo odtlej praktično ves čas ohranjajo. Tudi danes je vseh 150 mest zasedenih. Direktor doma Jernej Hazimali pravi, da se je po uvedbi dolgotrajne oskrbe zanimanje za sprejem še občutno povečalo. Ker so se razlike v stroških bivanja med novejšimi in starejšimi domovi zmanjšale, je tudi njihov dom postal dostopnejši. Posledica so čakalne dobe, ki so lahko brez prednostnih razlogov dolge več let. Pri sprejemu imajo prednost občani Hoč-Slivnice, upoštevajo pa tudi nujne oziroma krizne namestitve.
86 zaposlenih in nizka fluktuacija
Medtem ko številni slovenski domovi opozarjajo na pomanjkanje zaposlenih, je slika v Hočah nekoliko drugačna. Dom ima trenutno 86 zaposlenih, po besedah direktorja dosega oziroma presega zahtevane kadrovske normative. Pomanjkanje sicer občutijo predvsem pri bolničarjih, ki jih na trgu dela skoraj ni, vendar vrzeli zapolnjujejo z drugim kadrom. Hazimali razloge za razmeroma ugodno kadrovsko sliko vidi v več dejavnikih: dom je nov, lokacija je za zaposlene dostopna, na voljo je dovolj parkirišč, predvsem pa izpostavlja kolektiv in delovne razmere. "Če pride zaposlen nasmejan in zadovoljen v službo, bo z zadovoljstvom tukaj delal in bomo imeli tudi zadovoljne stanovalce," povzema svojo filozofijo. Dom ima po njegovih besedah zelo nizko fluktuacijo in malo absentizma. To potrjujejo podatki iz letnega poročila: krajše bolniške odsotnosti so leta 2025 v primerjavi z letom prej zmanjšali za 40 odstotkov, z več kot 10.000 na približno 6000 ur.
V isti sobi eden 1800, drugi 900 evrov
Hazimali pojasnjuje, da je največja težava trenutno, dolga čakanja na oceno upravičenosti in odločbe, ki jih izda CSD. Zato podpira napovedano možnost, da bi multidisciplinarni timi pri izvajalcih znova sami opravljali ocene. SeneCura je po njegovih besedah na to pripravljena praktično takoj, saj imajo v skupini zaposlene, ki ocenjevalno orodje že poznajo. Kot posebej nevzdržno posledico prehoda med starim in novim sistemom izpostavlja velike razlike med stanovalci: "V eni sobi lahko eden plačuje 1800 evrov, drugi pa 900 za praktično isto storitev."
Na praznovanju je bil tudi državni sekretar ministrstva za demografijo, družino in socialne zadeve Andrej Štesl, ki je napovedal, da bo predlog interventnega zakona za dolgotrajno oskrbo v četrtek na seji vlade. Poudaril je, da zakon ne bo odpravil vseh težav, naj bi pa prinesel nekatere nujne premike. Izpostavil je tudi položaj zasebnih koncesionarjev: "Velikokrat v javnosti nekateri bolj, drugi manj, dajo zasebne izvajalce v javni mreži nekoliko na stran, češ da so kapitalisti, ampak tudi zasebni izvajalci javne mreže, ki predstavljajo po številu izvajalcev skoraj polovico, po številu kapacitet nekoliko manj, so pomemben člen javne mreže. In to zagotovo lahko obljubim, da bodo zasebni izvajalci javne mreže obravnavani enako kot državni v maksimalni možni meri, bomo tudi sprejeli kakšen predpis, če bo potrebno."
Ob koncu je zaposlenim doma položil na srce, naj pri svojem delu pomislijo, kako težak je za starejšega človeka odhod iz lastnega doma. "Predstavljajte si, da ste vi na njihovem mestu," je dejal in jih pozval, naj stanovalcem ustvarjajo čim bolj domače okolje.
Martin Kaltenecker, finančni direktor skupine SeneCura je ob jubileju poudaril, da jim dosedanji razvoj SeneCure v Sloveniji daje dobro izhodišče za prihodnost. Skupina ima po njegovih besedah interes za nadaljnji razvoj in širitev v Sloveniji, saj potrebe starajočega se prebivalstva naraščajo. Pri tem je izpostavil, da želi biti SeneCura dolgoročen partner, ki vlaga, gradi in ostaja
Stanovalci potrebujejo vse zahtevnejšo oskrbo
Naslednjih pet let bo po oceni vodstva doma zahtevnejših tudi zaradi spreminjanja potreb starejših. Hazimali opaža, da je med novimi stanovalci vse več ljudi, ki že ob prihodu potrebujejo zahtevnejšo oskrbo, zaradi demence, hudega kognitivnega upada ali potrebe po paliativni oskrbi. S staranjem prebivalstva bo takšnih primerov še več, zato se bodo morali prilagoditi domovi oziroma bo morala ustrezne rešitve zagotoviti država.
Ob petletnici pa v ospredju vendarle niso bili sistem, predpisi in številke. Direktor Hazimali je poudaril, da pet let pomeni predvsem množico osebnih zgodb, odnosov in trenutkov. "Ne praznujemo le preteklih pet let, praznujemo skupnost, ki smo jo tukaj zgradili," je dejal.
Tudi v občini Hoče-Slivnica poudarjajo, da je dom v petih letih postal del lokalnega okolja. Povezuje se s šolami, vrtci, knjižnicami, društvi in drugimi organizacijami, s čimer želijo stanovalcem omogočiti, da tudi po preselitvi v institucionalno oskrbo ostanejo vključeni v okolje, iz katerega prihajajo.
