Rozmari Petek
Dve leti po poplavah je pogled na takrat dve najbolj prizadeti regiji, savinjsko in koroško, drugačen. Medtem ko je Koroška utrpela predvsem velike poškodbe infrastrukture, je poplava s plazovi v Savinjski dolini odnašala tudi domove. Zgolj na Ljubnem ob Savinji, eni od šestih zgornjesavinjskih občin, ki so utrpele največ škode, nekaterih hiš ni bilo več; ponekod jih je prekril plaz, drugje jih je odnesla voda. "Ena najlepših novic v tem času je, da sta se dve družini že preselili v nove domove, tik pred selitvijo so še tri družine. Tudi ostalih osem družin iz prve serije nadomestitvenih gradenj že ima pridobljena gradbena dovoljenja. Smo pa naknadno dobili še šestnajst sklepov o nadomestitvenih gradnjah in se z interesenti, ki želijo dobiti novo lokacijo, o tem že dogovarjamo," je stanje opisal župan Ljubnega Franjo Naraločnik.
Irmančniki med nebom in zemljo
Na prvem spisku za selitev, ki je zgolj v Savinjski dolini zajemal več kot 340 družin, je bila tudi šestčlanska družina Irmančnik iz Šmartnega ob Dreti. Poplava jim je v času, ko so bili na dopustu, zalila bivalne prostore do podstrešnega dela. "Če bi bili doma, bi voda najmlajšima otrokoma tukaj v kuhinji segala čez glavo," sta opisala starša štirih otrok, Anja in Iztok Irmančnik.
S pomočjo prostovoljcev so iz hiše odstranili uničeno pohištvo, ostalega se, ker so jih medtem umestili na seznam za selitev, niso lotili. "Potem so nas julija lani poklicali na občino Nazarje in nas ustno seznanili, da nas bodo odstranili s seznama, ker bodo Šmartno ob Dreti reševali tako, da bodo zaščitili desni breg Drete, levega pa bodo uredili v izlivno področje. Istočasno so rekli, da ker nismo več na seznamu, nam ne pripada nadomestitvena gradnja, pripadala bi nam pa novogradnja na isti lokaciji, so takrat dejali. Na vprašanje, ali lahko, glede na to, da smo na poplavnem območju, dobimo odškodnino in gremo drugam, še niso znali odgovoriti," opisuje Iztok Irmančnik.
Februarja letos pa so jim povedali, da so upravičeni le do manjšega popravila hiše. "Obrazložili so nam, da nam zakonsko lahko pomagajo le tako, da nam vrnejo 40 odstotkov zneska, potrebnega za obnovo. Po njihovem elaboratu bi za obnovo potrebovali 44 tisoč evrov, torej bi prejeli okoli 17 tisoč evrov. Ker hidroizolacija hiše se tu, na poplavnem območju, ne izplača, so dodali," nadaljuje Iztok Irmančnik. Glede na to, da je hiša vedno poplavljena – vsaj petkrat so to že doživeli –, se želijo preseliti nekam na varno. Sploh sedaj, ko so obnovili cesto za hišo in jo nekoliko dvignili. "Poslej bomo ob poplavah tukaj kot v bazenu," razmišlja oče. Piko na i odločitvi, da vseeno gredo drugam, je dodalo še dejstvo, da je hiša že sedaj tesna za toliko članov, ne smejo pa je razširiti, ker stoji na poplavnem območju.
Pomoč dobrih ljudi še edina možna pot
Že dve leti družina, v kateri so poleg staršev še šestletnik, sedemletnica, enajstletnica in dvajsetletnica, stanuje drugje. Dve lokaciji so že zamenjali, na srečo je nastanitev doslej v celoti plačevala država. "Po dveh letih selitev si res želimo nov dom," zavzdihne Anja Irmančnik. "Medtem sva kot po čudežu v občini Nazarje, kjer želiva ostati, našla hišo na varni lokaciji. Gospa ni razmišljala o prodaji, a ker pozna našo stisko, čaka, da zberemo denar. Tisti, ki so na spisku za selitev, so dobili odškodnine in bi ji lahko 'skeširali' hišo, ona pa čaka na nas. Iz prvih dobrodelnih akcij za poplavljene imamo prihranjenih 50 tisoč evrov, dodala bova 17 tisoč, ki naj bi jih prejela od države, in ostalo, kar sva prejela. Upamo, da s to dobrodelno akcijo zberemo vsaj del te kupnine, že sedaj se vsakomur toplo zahvaljujem za vsakršen dar. Pripravljena sva prodati avto, vzela bova najvišji možen kredit, čeprav imajo družine s štirimi otroki pri tem kar precej omejitev, a kolikor bo šlo, bova vzela. Sorodnike bom prosil, da bi še kaj posodili, skratka, vse bomo naredili, da pridemo enkrat do doma," pravi Iztok Irmančnik, čeprav javno izpostavljanje stiske družine, predvsem pa otrok, še zdaleč ni enostavno. "A druge poti enostavno nismo več videli," dodaja njegova žena. Še huje je namreč otrokom vsak dan razlagati, zakaj so še vedno brez doma in koliko časa se bodo še selili.
Kako pomagati
Hiša, ki jih čaka, stane 280 tisoč evrov. Cene so se po poplavi podvojile, ker bi vsi radi ostali v dolini. Prodajalci pa vedo tudi, da so preseljenci dobili precej pošteno ceno za svoje nepremičnine. Donacijo za družino Irmančnik za nov dom lahko prispevate s SMS SOLIDAREN5 ali SOLIDAREN10 na 1919 ali z nakazilom na TRR Karitasa Celje SI56 0400 1004 6530 307 z obveznim pripisom sklica: SI00 29224-23 in namena "Pomoč družini Irmančnik". K pomoči pri organizaciji zbiralne akcije za družino Irmančnik je pristopil glasbenik in humanitarec Gregor Bezenšek. "Če bi bilo mogoče njihovo staro poplavljeno hišo ustrezno sanirati in dograditi, bi takoj vsi pristopil in rešili zadevo, tako pa to ni mogoče in je edina ustrezna rešitev zanje, da kupijo nov dom. Resnično si želim, da bi lahko družina to zimo že preživela v novem domu in da se jim ne bi bilo treba več seliti naokrog," je sklenil Bezenšek, ki je javno opozoril na njihovo stisko.
