Petletni pilotni projekt Večgeneracijski center Štajerska, ki ga izvaja Dom Danice Vogrinec Maribor skupaj z Zvezo prijateljev mladine (ZPM) Maribor, Zavodom Antona Martina Slomška, Ozaro, Andragoškim zavodom Maribor - Ljudsko univerzo, Centrom za pomoč na domu Maribor in desetimi občinami, se septembra izteka. Njegov cilj je (bil) vključevati ranljive in marginalne skupine in jih z različnimi aktivnostmi, od druženja do individualnih svetovanj, predavanj, ustvarjalnih in drugih delavnic, in drugim socialno aktivirati, jim pomagati.
Kako Marko Slavič, direktor Doma Danice Vogrinec, ki je bil vodilni partner projekta, ob izteku ocenjuje pilotni projekt? "Njegova korist je izjemna, želel pa bi si, da bi bila njegova prepoznavnost v javnosti večja. A pomembno je, da smo prišli do ranljivih skupin, kar je bil cilj projekta. Še posebej smo ponosni na dva programa: aktivacijo skupine brezdomcev in počitniško varstvo otrok, ki je prineslo novo dobro prakso. Delavnice in druge aktivnosti za otroke je sicer že izvajala ZPM Maribor, toda celodnevne skrbi za otroke, tudi z zagotovljeno prehrano v Mariboru, dokler nismo tega začeli v VGC, ni bilo. A se je pokazalo za zelo potrebno: interes za varstvo otrok je bil izjemen, nismo mogli vključiti vseh, ki so si tega želeli. Zdaj k temu na podoben način kot mi pristopajo tudi drugi."
Nastale so nove dobre prakse
Izvajali so tudi brezplačno pravno in socialno svetovanje in informiranje, delavnice o poklicih za brezposelne in delavnice o demenci, ustvarjalne delavnice. "Ponekod v lokalnih skupnostih smo pri tem dregnili v različne interese posameznih izvajalcev, ki niso želeli izpustiti svojega vrtička," doda Slavič. Zadnje leto je vsebine krojil tudi koronavirus. "Zelo velik interes je bil za učenje uporabe pametnih telefonov, tablic, skypa, zooma. Korona je bila najslabše, kar se nam je lahko zgodilo, saj je naš namen povezovanje, socialna aktivacija ljudi. V času korone smo jih vključevali preko interneta, a eni so za to, drugi pa ne. Veliko je bilo v koronačasu psihološko-socialnega svetovanja, pogovorov, izjemen interes je bil za brezplačno učno pomoč, zlasti med maturanti ter osmo- in devetošolci; kolega Said je vsak dan inštruiral pet, šest otrok, celo čez vikend," razlaga Tina Sprogar, koordinatorica projekta VGC Štajerska. "Zastavljene cilje aktivnosti smo prejšnja leta presegali za sto, celo dvesto odstotkov, v času korone pa jih bomo sicer dosegli, a ne presegli. Pa čeprav je bilo dvakrat več dela, a za dosti manjši učinek. A z istimi težavami smo se soočali vsi VGC-ji," pravi Sprogarjeva.
Nekatere programe in izkušnje nadaljevati
Kakšne pa so izkušnje nekaterih drugih partnerjev? Magdalena Šverc iz Zavoda Antona Martina Slomška vidi posebno vrednost projekta v tem, da je namenjen prav vsem generacijam in da so bili tudi partnerji zelo različni: "Na ta način se dostopnost in medgeneracijskost lahko prepletata, kar je odlično." V ZAMS so ponujali vsebine za vse generacije - od telovadbe do delavnic in predavanj. Ustanovitev medgeneracijskega orkestra, ki so jo napovedali, pa jim ni uspela. "A veliko drugih vsebin smo izpeljali in tudi v covid času smo bili zelo uspešni pri delu na daljavo: po spletu smo izpeljali veliko odlično obiskanih predavanj za starše, objavljali ogromno iger in različnih metod dela, ki so bile v pomoč staršem in otrokom." Izkušnje s spletom so se pokazale za tako dobre, da nameravajo hibridni model - preplet izvajanja vsebin v živo in na daljavo - uporabljati tudi v bodoče.
"V tem projektu smo videli priložnost, da obogatimo oziroma nadgradimo nekatere naše vsebine, namenjene otrokom in mladostnikom, in naredimo nekaj tudi za starše, saj smo zaznali, da potrebujejo podporo, delavnice, nasvete," pa pravi Tadeja Dobaj iz ZPM Maribor. Z obojim so uspeli: "Po zaključku projekta bi želeli nekatere programe nadaljevati, zlasti LOM - Linijo za očete in mame, to je brezplačno zaupno anonimno svetovanje po telefonu," pravi Dobajeva. Dodaja, da so bile zelo dobro sprejete tudi delavnice za starše, prav tako delavnice, na katerih so želeli odrasle opremiti z znanjem in veščinami za vsakodnevno rabo. Tako so v lokalnih skupnostih izpeljali celo serijo zelo obiskanih delavnic naravne kozmetike.
Ponekod manj uspešni, drugod bolj
Občutek ostaja, da so bile aktivnosti VGC Štajerska kot celote v javnosti premalo prepoznane, bolj kot to le posamezni uspešni projekti. Tudi lokacija VGC Štajerska v Domu Danice Vogrinec - razen med počitnicami, a v času covida niti to ne, saj počitniško varstvo izvajajo na drugi lokaciji - ni zaživela kot širša točka srečevanja. A hkrati drži, da so aktivnosti partnerji izvajali na svojih lokacijah in da so v nekaterih občinah, kjer delujejo medgeneracijski in podobni centri, vsebine VGC obogatile njihovo ponudbo. V drugih je bil domet bistveno manjši. Kakšno pa je bilo sodelovanje s partnerji? "Zdi se mi, da smo premalo znali postaviti interes VGC pred vse naše partnerske interese - tu bi lahko naredili korak naprej. Potrebno bi bilo še več koordinacije in povezovanja med partnerji; morda bi bila splošna percepcija javnosti o tem projektu potem še večja," ocenjuje Slavič.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
