
Krizni center za mlade Maribor, ki deluje v okviru CSD Maribor, tudi v času koronavirusa deluje kot sicer in je polno zaseden, saj otroci in mladostniki v njem ostajajo dlje od predvidenih treh do največ šestih tednov - celo do šest mesecev. Zato novih namestitev praktično ni, izjema so le primeri zaradi nasilja v družini. Imajo pa zdaj, ko so otroci in starši v družinah veliko skupaj, več svetovalnih razgovorov po telefonu kot običajno.
"Nekateri pokličejo, da so konflikti, napetosti. Po telefonu jih skušamo usmerjati, jim pomagati, jim svetovati po svojih najboljših močeh. Spodbujamo k medsebojni strpnosti, mladostnikov pa ne moremo nameščati, ker nimamo prostora," pravi vodja kriznega centra za mlade Jolanda Vaner in dodaja, da so bile v času ukrepov tudi nadaljnje poti, ki sledijo namestitvi v krizni center (razen najhujših stisk, ko gre za nasilje v družini), ustavljene.
Tudi zaposleni so bili izjemno obremenjeni
"Sodišča so na primer obravnavala le najnujnejše primere. Že tako ali tako pa, odkar o namestitvi mladostnika odločajo sodišča, do izdaje odločbe zaradi upoštevanja rokov, pritožb in drugega, kar je povezano s sodnimi postopki, včasih mine več mesecev. In ves ta čas mladostnik ostaja v kriznem centru," razlaga Vanerjeva in dodaja, da so bili mladi, ki so bili nameščeni v krizni center, v času strogih ukrepov koronavirusa v veliki stiski, saj so težko prenašali stroge omejitve, ki so veljale. Denimo to, da niso imeli izhodov in tudi ne stikov z najbližjimi, predvsem prijatelji. Pa tudi zaposleni so bili izjemno obremenjeni, saj so morali poleg svojega rednega dela izvajati tudi učne ure z otroki, ker je bilo šolanje na daljavo, prostovoljcev pa niso mogli vključevati, saj je bil zaradi ukrepov vstop v Krizni center omejen.
"Stiske mladostnic so bile res hude in srečevali smo se s težkimi primeri"
Polovica otrok je šla domov
Kako pa je v času ukrepov koronavirusa potekalo življenje v vzgojno-varstvenem zavodu Mladinski dom Maribor, kjer je na podlagi sklepov sodišč in odločb CSD nameščenih sto otrok? Razlogi, zakaj otrok in mladostnik pride v Mladinski dom, so zelo različni: lahko da otrok ni varen v družini, lahko da zaradi vzgojne nemoči družina sama začne postopke za sprejem v mladinski dom, lahko pride do namestitve zaradi učnih težav ali pa v primeru zlorabe substanc in še mnogi drugi razlogi so. Živijo v desetih stanovanjskih in treh vzgojnih skupinah, polnoletni mladostniki na prehodu v samostojno življenje pa do zaključka šolanja samostojno v dveh mladinskih stanovanjih. "Nekateri otroci in mladostniki so ves čas pri nas, nekateri pa se med vikendom vračajo k matičnim družinam, k skrbnikom, rejnikom, nekateri k razširjeni družini," razlaga Peter Ambrožič, v. d. ravnatelja Mladinskega doma Maribor.
V času epidemije so (bile) stanovanjske skupine le polovično zasedene, saj se je od 40 do 50 otrok vrnilo v matične družine ali pa k skrbnikom, rejnikom. "Seveda le, če je bila takšna ocena naših vzgojiteljev in želja staršev in otroka. Prav v vseh primerih smo tudi pridobili soglasje centra za socialno delo oziroma v nekaj primerih sodišča. Ko smo ocenili, da je za otroka bolje, da ostane pri nas, pa smo ga seveda v Mladinskem domu zadržali," pravi Ambrožič in dodaja, da imajo tudi z mladostniki, ki so se vrnili domov oziroma k skrbnikom, vsakodnevni stik z vzgojitelji in njihovo podporo.
Vse več potreb po namestitvah
Se je kdo od njih morda že vrnil nazaj v Mladinski dom? "Ja, sprva so se vrnili trije, zdaj pa se jih vrača vedno več. Razlogi so čustvene težave, spori z družino, pa tudi ocena vzgojitelja in otroka samega, da ne zmore učnih obveznosti," pojasnjuje Ambrožič.
V času ukrepov zaradi koronavirusa so na novo nameščali le v nujnih primerih. Sicer je Mladinski dom že tako ali tako ves čas praktično polno zaseden. "Četudi je del otrok trenutno doma, imajo pri nas seveda zagotovljeno mesto - lahko se že jutri vsi vrnejo."
Potreb po namestitvi v mladinski dom je iz leta v leto več. "Leta 2016 smo imeli osem skupin (pet stanovanjskih skupin in Slivnica je takrat delovala še kot samostojni vzgojni zavod), zdaj imamo 13 skupin in še čakalno listo za sprejem," še pravi ravnatelj.
Tatjana Vrbnjak





