Maribor je dobil najmlajšega viteza krvodajalstva. Zdaj jih je že 222!

"To so posebni dogodki, ker pomenijo, da je veliko dobrih ljudi, s čutom do sočloveka. Brez vas zdravstvo ne more funkcionirati. Včasih pomenite tudi razliko med življenjem in smrtjo," je iskreno dejala Biserka Dvoršič, zdravnica, ki je v Centru za transfuzijsko medicino (CTM) UKC Maribor vodja procesa zbiranja krvi. Povedala je še, da je trenutno zaloga krvi zadovoljiva, tedensko morajo zbrati okoli 300 enot krvi.

Kot je to običajno, ko kdo od krvodajalcev doseže slavnostni mejnik 100-kratnega darovanja krvi, so tudi tokrat Dejanu Palerju in Jožefu Gantarju priredili slovesnost ter ju simbolno obdarili – tako s strani UKC kot s strani Rdečega križa, ki v Sloveniji organizira krvodajalstvo med ljudmi. "Vsak krvodajalec je pomemeben, tudi tisti, ki da kri samo enkrat. Smo pa zelo ponosni na vse vas, ki dosežete te visoke številke. S tem dokažete, da je to mogoče in da si lahko krvodajalec, da pri tem ne škodiš samemu sebi, narediš pa brezplačno nekaj zelo dobrega, rešiš lahko tudi življenje," je dodal Metod Dolinšek, sekretar mariborske enote Rdečega križa.

Dejan Paler je postal celo najmlajši vitez krvodajalstva, kot se imenujejo 100-kratniki krvodajalci. In je 222. zapovrstjo, ki si je ta naziv prislužil. Kljub temu da mu to ni težko, je znak prizadevnosti, saj vse od srednje šole daruje štirikrat letno – izpustil je le štiri darovanja, nam je povedal, med tem ko je njegova kri z bliskovito hitrostjo tekla v vrečko, ki jo nato v CTM shranijo v ledenico. Pove, da sta ga za krvodajalstvo navdušila starša, zdaj to poslanstvo nadaljujeta skupaj z bratom, ki se tudi že bliža 100-kratniku. "Podarim nekaj, kar je del mene. To je najmanj, kar lahko naredim za sočloveka. Hkrati sem lahko samo hvaležen, da to lahko počnem, ker to pomeni, da sem zdrav," pripoveduje in doda, da zdaj cilja na 200-ko. Prizna, da ga je včasih strah igle, pri čemer pohvali sestrsko ekipo, ki vselej poskrbi za njegovo udobje in nežen pik, ki ni nikdar boleč, kvečjemu rahlo neprijeten. Če je koga zelo strah, pa naj pride s prijateljem, podeli še nasvet za tiste, ki oklevajo. "Vsaka kaplja šteje," sklene in pove, da želi ljubezen do krvodajalstva prenesti tudi na svojo hčerko, ki že zdaj ve, kadar "gre ati na pikeca".

Od vojske do penzije

"Začel sem v vojski leta 1986, najprej samo zato, da sem lahko dva dni prej šel domov," pa z nasmeškom razlaga o svojih krvodajalskih začetkih Jožef Gantar, ki bo letos dopolnil 60 let in ima pred seboj lahko še petletno krvodajalsko kariero, če bo zdravje dopuščalo. Po vojski je nadaljeval v službi in tako prišel do 100. darovanja. Ko je postal starejši, mu je vedno bolj prišlo v zavest, kako pomembno je, da lahko pomagaš drugemu. "Nenazadnje nikoli ne veš, kdaj bi tudi sam potreboval," doda. Po vsakem odvzemu se počuti v redu, pove, daruje pa najpogosteje v Splošni bolnišnici Murska Sobota, kjer pravtako (kot ptujska) spadajo pod krvodajalsko okrilje UKC Maribor, skupaj torej skrbijo za zaloge krvi za severovzhod države.