Barbara Bradač
Okoli tisoč rastlinskih vrst raste na Pohorju. Da bi jih zares spoznali, bi potrebovali celo knjižnico, ne le eno predavanje. A prav skozi zgodbe posameznih, skrbno izbranih rastlin bo mogoče razumeti bistvo pohorske flore: zakaj je drugačna, zakaj posebna in zakaj kljub burnim posegom človeka v zadnjih dveh stoletjih še vedno presenetljivo bogata.
V četrtek, 12. februarja, ob 16.30 bo v predavalnici Auditorium Magnum v pritličju prizidka gradu Hompoš v Pivoli predavanje z naslovom Flora Pohorja, ne ravno bogata, a posebna. Predaval bo Nejc Jogan, doktor biologije, soavtor Male flore Slovenije in raziskovalec na zasebnem inštitutu Parnassia, ki se botaniki Pohorja posveča že desetletja. Vstopnine ni.
Zakaj je Pohorje botanična posebnost?
Pohorje je eden najstarejših hribov v Sloveniji, njegova matična kamninska podlaga pa ni apnenec, kot v večjem delu države, temveč granodiorit. Prav zaradi tega so tu nastala kisla tla, ki so botanično gledano redkost v slovenskem prostoru. Rastline so se morale temu prilagoditi – in so se. Nastal je povsem drugačen rastlinski svet, s številnimi specializiranimi vrstami, ki jih drugod po Sloveniji sploh ne najdemo.
"Zato imamo na Pohorju rastline, ki rastejo samo tukaj in nikjer drugje. Seveda obstajajo tudi take, ki zmorejo živeti tako na apnencu kot na kislih tleh, a tiste najbolj zanimive so ozko vezane prav na Pohorje," poudarja Meta Pivec, strokovna sodelavka Botaničnega vrta Univerze v Mariboru.
Osnovna dejstva o tleh in rastlinah se večina nauči že v šestem ali sedmem razredu osnovne šole. Nato znanje zbledi, morda se ga še bežno dotaknemo v gimnaziji – in tam se pogosto konča. A narava medtem vztraja in skriva drobne, skoraj detektivske zgodbe.
Za laika se na primer rjasti in dlakavi sleč na prvi pogled ne razlikujeta bistveno. A botaniki vedo: rjasti sleč raste ob slaku Šumiku, dlakavega pa najdemo predvsem v Karavankah. Prav takšne mikro razlike razkrivajo, kako natančno so rastline "prebrale" okolje, v katerem živijo.
Pohorska flora ni zanimiva le znanstvenikom. Že predlani so bile pohorske rastline predstavljene tudi širši javnosti – celo na poštnih znamkah. Takrat so izpostavili štiri vrste: brkato zvončnico, znano po intenzivno modri barvi cvetov, rjasti sleč, ki je tudi na Pohorju zelo redek, nepravi sršaj, ena botaničnih posebnosti kislih tal ter oranžna škržolica, barvni kontrast pohorskim gozdovom. Travišča in barjanske površine so nahajališče mnogih ogroženih rastlinskih vrst: arnike, panonskega svišča, navadnega kukovičnika, belkaste ročice, okroglolistne rosike, dlakave mahovnice, navadne rožmarinkenepravega sršaja, več endemičnih vrst šotnih mahov idr.
Predavanje za radovedne
Predavanje ni namenjeno le botaničnim poznavalcem. Prav nasprotno – namenjeno je vsem, ki jih zanima, zakaj Pohorje ni le rekreacijski poligon, temveč tudi botanični laboratorij na prostem. Skozi portrete posameznih rastlin bo poslušalcem odprl pogled v svet, ki je pogosto spregledan, a izjemno dragocen.
